Zakaj je bilo v 90-ih življenje v Rusiji tako nevarno?

1. Izbruh prostega trga

V Sovjetski zvezi nisi mogel kar odpreti svojega posla in imeti v lasti podjetje. Tistim, ki so poskušali preprodajati robo, ki so jo kupili od tujih obiskovalcev, so se pogosto posmehovali in jih imeli za mešetarje. Ti ljudje so trgovali s čimerkoli od kavbojk do gramofonskih plošč, od kozmetike do ameriških dolarjev, nezakonito so prodajali stvari, ki jih je primanjkovalo.

Z razpadom Sovjetske zveze leta 1991 so bile vse uradne omejitve umaknjene in nekdanji »mešetarji« so se spremenili v nov razred podjetnikov. Obstajal je ogromen ruski trg, ki je kar čakal, da ga zapolnijo uvoženi izdelki, zato je bilo mogoče s takšnimi posli močno obogateti. Ampak seveda: Kjer je bil denar, so se našli ljudje, ki so znali odkriti načine, kako si prisvojiti denar od drugih, brez da bi zanj garali.

2. Poklicni gangsterji

Verjetno ste jih že videli v filmih in prepoznali jih boste na prvi pogled: gangsterji v črnih usnjenih jaknah, ki počasi hodijo gor in dol po tržnici na prostem, žvečijo sončnična semena ter izsiljujejo denar od prodajalcev, češ da »za njihovo varnost«. Kdor ni hotel ali mogel dati varščine, je bil pretepen ali celo ubit.

V 90. letih je stopnja kriminala poletela v nebo, tolpe so si »prisvojile« lokale, tržnice ter takšne in drugačne manjše posle. Kriminalne združbe so delovale po strogi hierarhiji in pogosto so imele dobre zveze z oblastmi, nezakonite zaslužke so si delile z močnimi posamezniki v državnih organih. Podoba gangsterja v črni usnjeni jakni ostaja eden najbolj trajnih simbolov Rusije 90. let 20. stoletja.

3. Ulične tolpe na družbenem dnu

Podoba mogočnega, strašnega in spoštovanega gangsterja je bila zelo privlačna za problematične pripadnike mlajših generacij, mnogi med njimi so takrat doživljali težko otroštvo. Mladi so se tako »igrali« gangsterje: Starejši so kontrolirali mlajše, denar so izsiljevali redno in po naključnih priložnostih. »Imate kaj viška drobiža? Kaj pa, če vas preiščem in sam nekaj najdem?« je bila priljubljena fraza takratnega gopnika, ruskega uličnega nepridiprava.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

»V 90-ih so gopniki radi vpadali na javne kraje in lovili najstnike, ki se jim niso hoteli podrediti. Enkrat sem naletel nanje; zagrabili so me za moje dolge lase in me zabili v domofon pred vhodom – to je bilo takrat tisto 'nedolžno' preživljanje prostega časa,« se spominja Vasilij Sotnikov, ki je bil v 90-ih odraščajoči najstnik.

4. Telovadnice in borilne veščine

Razširjen kriminal in vse večja tekmovalnost med tolpami sta bila za nekatere podjetnike tudi poslovna priložnost. Telovadnice, kjer je bilo mogoče trenirati karate, so rasle kot gobe po dežju v vsaki prazni kleti, priljuljena sta bila tudi taekwondo in tajski boks. Pogosto tukaj ni šlo za športne treninge, ampak za vadbišča tolp, ki so rekrutirala in urila svoje borce.

5. Množične in nenadzorovane tržnice na prostem

Prodajalna oblačil na tržnici Čerkizovski

Ilija Pitaljev/Sputnik

Ko so oblasti leta 2009 končno zaprle legendarno tržnico Čerzikovski v Moskvi, so odkrile podzemne delavnice in prenočišča. Nihče ne ve točno, koliko nezakonitih in nekontroliranih izdelkov (pa tudi ljudi) se je od 90. let razširilo od tod po vsej Rusiji. Strokovnjaki ocenjujejo, da je bila Rusija na letni ravni oškodovana za milijarde ameriških dolarjev. Ni potrebno posebej poudarjati, da je bilo to v 90-ih odlično gojišče za kriminalne dejavnosti. Gangsterji so tam »varovali« trgovce in nadzirali pretok blaga v prestolnici.

Anita Lebedjeva, ki je bila v 90-ih še otrok, se spominja svojih obiskov na tržnici. Police so bile polne izdelkov, ki so se prodajali na zelo vprašljivi pravni podlagi: »Vsakič, ko sem prišla na tržnico Čerkizovski, sem videla na kilometre oblačil, čevljev, ženskega perila, vse to je bilo pomešano s stojnicami s hrano, zlasti kebabom, ki je bil takrat v Moskvi še čista eksotika. Stranke si oblačil niso mogle pomerjati v prijaznih pogojih: Ko smo pozimi pomerjali čevlje, smo stali na kosu kartona, poleti nas je pri pomerjanju kopalk pokrival prodajalec ali kakšna druga stranka.«

6. Prevare, piramidni sistemi in lažne loterije

Prodajanje deležev ruske družbe MMM, d. d. blizu sedeža podjetja na Varšavski avtocesti v Moskvi. MMM je verjetno najslavnejši primer lažnivih finančnih shem devetdesetih let v Rusiji.

Irakli Čohonrlidze/TASS

Drugi so izkoriščali naivnost ljudi. Rusija 90. let 20. stoletja je imela plodna tla za finančne piramide in verske kulte. Na milijone ljudi so prevarali, da so vlagali v piramidne sisteme. Najbolj zloglasna je bila piramida MMM Sergeja Mavrodija, ki se je širila z agresivnimi TV-reklamami. Seveda so vlagatelji izgubili ves svoj denar.

Nepridipravi so vpeljevali svoje sheme na različne načine. »Moji starši so vložili večino svojih prihrankov v organizacijo Čara [kratek čas banka, ki se je sčasoma spremenila v finančno piramido] in izgubila vse,« se spominja Aleksej Bobanov, ki je žalosten razplet te zgodbe takrat doživljal še kot otrok. Po podobnih poteh so šle verske sekte, nad katerimi ni bilo državnega nadzora in ob premoženje so spravile cele jate naivnih vernikov.

Nič hudega sluteče pešce so »lovile« goljufive loterije. Karta za loterijo je bila zastonj, a se je vedno zgodilo, da sta zmagala dva – nič hudega sluteči igralec in znanec goljufivega organizatorja. »Srečneža« so pregovarjali, naj ponudi več in več denarja kot tale znanec, ki je seveda še dvigoval svojo ponudbo, dokler igralec ni mogel ponuditi več in je dokončno izgubil svoj denar in nagrado hkrati. Takšne igre so se imenovale lototron, posmehljivo pa so jim pravili lohotron, površno bi to lahko prevedli kot »loterija bedakov«.

»Še ena vrsta prevare je izgledala takole: oseba, ki je navzven izgledala kot vredna zaupanja, je stopila do vas in vam dejala, da ste bili izbrani za sodelovanje v oglaševalski kampanji velikega podjetja. Nato vam je pojasnila, da boste dobili vredno darilo, a boste morali za njegov prejem najprej plačati 'davek'. 'Davek' je bil manjši od razglašene cene, a veliko večji od resnične cene tega darila. Na takšen način so prodajali ponaredke po petkrat večji vrednosti od dejanske,« je povedal Valentin Sibirjak, ki je v 90-ih osebno spoznal raznorazne vrste takšnih prevar.

Devetdeseta so bila torej leta razcveta kriminala in ruske mafije. Kaj pa se z rusko mafijo dogaja danes? To izveste tukaj.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.