Presenečen nad Rusijo: Kako Robert De Niro ni naletel na zvezdniški sprejem v ZSSR

Reuters
Filmski igralec Robert De Niro je imel prve stike z Rusijo že v začetku 80. let 20. stoletja, čeprav ga tam takrat niso kaj dosti poznali.

Ste filmska zvezda in pridete v Rusijo. Si želite brezplačne medijske samopromocije? Samo namignite medijem, da boste mogoče prevzeli rusko državljanstvo. Enkrat v prihodnosti, morda.

Ko je Robert De Niro novembra 2015 prišel v Moskvo, da bi zagnal še eno podružnico restavracije Nobu (suši oz. japonska restavracija, v kateri ima igralec svoj delež), so ga povprašali, ali bi želel dobiti rusko državljanstvo, kot sta ga dobila Gerard Depardieu in Steven Seagal. De Niru se je malo zaletelo, nato pa je rekel: »Lahko si predstavljate, da je situacija zapletena, zato bomo še videli.«

Za medije je bilo to dovolj. Takoj so začeli brenčati, da igralec »ni izključil« možnosti, da zaprosi za rusko državljanstvo. Nekateri so šli še dlje in že kar razglašali, da je De Niro izrazil željo postati ruski državljan. Zaradi tega je moral De Nirov predstavnik jasno povedati, da igralec ne načrtuje pridobitve ruskega državljanstva.

Ampak to ni edina zgodba, ki povezuje De Nira z Rusijo. V resnici je že od začetka 80. let 20. stoletja pogosto obiskoval Sovjetsko zvezo in Rusijo.

»Ideološko napačen«

Pogovor De Nira in igralke Irine Alfjorove na nabrežju reke Moskve, 1.9.1983

Ruski igralec in režiser Mihail Kozakov je povedal, da je De Niro prvič prišel v Sovjetsko zvezo leta 1982, da bi sodeloval pri snemanju sovjetsko-ameriškega koprodukcijskega filma o balerini Ani Pavlovi. Ameriški producenti so želeli, da bi De Niro v filmu odigral manjšo vlogo, da bi bil film bolj privlačen za ameriško občinstvo. Ko se je že pojavil v Moskvi, pa so sovjetski uradniki na čelu domače filmske industrije presodili, da bi bilo lahko najemanje dvakratnega dobitnika oskarja ideološko napačna poteza. Glavni kamen spotike je bila njegova igra v filmu Lovec na jelene.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

V tem filmu namreč De Niro igra rusko-ameriškega vojaka, ki se med vietnamsko vojno znajde v ujetništvu. Kozakov razlaga: »V enem prizoru po tem, ko se znajde v ujetništvu, glavne like vključno z likom De Nira mučijo in ponižujejo pod portretom Ho Ši Minha [vietnamski komunistični voditelj], ki je visel na steni. Na berlinskem festivalu je [sovjetska] delegacija po tem prizoru zapustila dvorano in ni pogledala filma do konca.« Čeprav je imel celovečerec jasno pacifistično sporočilo, so ga v ZSSR označili za protisovjetskega.

Neznani ameriški igralec

Vseeno De Niro ni zapustil države takoj zatem, ko so mu preklicali vlogo. Po besedah Kozakova je igralca zanimala Sovjetska zveza. Ostal je, da bi si ogledal Moskvo, nato pa se je v državo vrnil še večkrat. Prvič mu je bilo verjetno malo nerodno, da ga v Rusiji skoraj nihče ni poznal. Filmov, v katerih je igral De Niro, v Sovjetski zvezi namreč niso predvajali.

Robert De Niro s hčerko Dreno, sinom Rafaelom in Rafaelovim prijateljem Orange, Moskva, 1987

Seveda so bile izjeme: Kozakov je na primer prepoznal igralca v moskovski restavraciji in takrat se je začelo njuno dolgo prijateljstvo. Sicer pa na splošno pojava De Nira ni sprožala kakšnih posebnih reakcij pri sovjetskih državljanih. Tukaj je ena zgodba, ki jo je Kozakov predstavil v svojih spominih:

»Elegantno oblečena menedžerka najboljšega hotela v Leningradu [danes Sankt Peterburg] me je prepoznala, bila je vljudna in previdna. Ko je pogledala takrat njej neznanega Američana v spranih bombažnih hlačah in svetli srajci, pa je v ruščini vprašala: 'Na katerem smetišču si pa tega našel?' Potrudil sem se pojasniti, za kakšno smet gre in kdo je ta ameriški potepuh, me je poslušala z nezaupanjem.«

Vseeno ameriškega prijatelja nepriljubljenost v Sovjetski zvezi ni preveč motila, med svojim bivanjem v državi je užival.

»Duhovna povezanost«

V ruski televizijski oddaji je De Niro omenil, da ima še enega prijatelja, ki je ruski igralec – Olega Jankovskega. Spoznala sta se v začetku 80-ih v Italiji. De Niro je sodeloval v snemanju filma Bilo je nekoč v Ameriki Sergia Leoneja, medtem ko je Jankovski igral v Nostalgiji Andreja Tarkovskega. Ko je Jankovski leta 2009 umrl, je De Niro povedal, da je bil igralec »pomembna oseba v mojem življenju, bila sva duhovno povezana, do njega gojim najtoplejša občutja in imel sem ga zelo rad.«

Robert De Niro in ruski igralec Oleg Jakonski na zaključni slovesnosti 20. Moskovskega mednarodnega filmskega festivala v hotelu Rossija

De Niro pa je pozneje tudi v Sovjetski zvezi postal zelo priljubljen. V času perestrojke so namreč v ZSSR začeli množično prihajati hollywoodski filmi. Leta 1987, ko je bil ameriški igralec vodja žirije na Moskovskem mednarodnem filmskem festivalu, je vseeno še vedno imel probleme pri vstopanju v moskovski hotel, saj ga osebje že spet ni prepoznalo. Igralec se je moral zanesti na pomoč svojih domačih igralskih kolegov, ki so bili med domačini bolj poznani.

Preberite še: Rusija ga je presenetila: Zakaj Donald Trump nima svoje stolpnice v Moskvi?

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke