Kako je žvečilni gumi ubil več državljanov Sovjetske zveze

Zgodovina
BORIS JEGOROV
Žvečilni gumiji in Sovjetska zveza so imeli zapleteno, nekaj časa celo tragično razmerje. Enkrat je žvečilka celo povzročila smrtonosen stampedo.

Žvečilni gumiji so bili v Sovjetski zvezi dolgo precej nedobrodošli, čeprav niso bili prepovedani. Povezovali so jih z Zahodom in »ameriškim načinom življenja«.

V Sovjetski zvezi ste jih le malokrat videli, redki srečneži so prišli do njih zlasti preko staršev ali prijateljev, ki so jih prinesli domov s potovanj v tujini. Zelo so jih cenili in so jih celo večkrat znova in znova prežvečili, tudi ko so že izgubili okus in aromo. Otroci so si jih spravljali v kozarce za marmelado in jih potresali s sladkorjem. Otroci z manj sreče so iskali alternative, nekateri so na primer žvečili cestni katran, ki so ga dobili na ulici.

V Sovjetski zvezi se je spremenil odnos do žvečilnih gumijev po 10. marcu 1975, ko se je zgodil tragičen dogodek. Tistega dne so v ZSSR igralci kanadske mladinske hokejske reprezentance začeli deliti žvečilke Wrigley's med publiko v okviru oglaševalske kampanje po tekmi proti sovjetskim mladincem. Areno Sokolniki v Moskvi, kjer se je zbralo več tisoč gledalcev, je zajelo pravo navdušenje. Zgodil se je nenadzorovan stampedo, ki je zahteval 21 žrtev, večina jih je bila najstnikov.

Po tragediji v Areni Sokolniki so žvečilke v Sovjetski zvezi vseeno dobile zeleno luč. Še več, ob prihajajočih olimpijskih igrah 1980 v Moskvi je želela ZSSR pokazati tujim gostom, da zna tudi sama slediti globalnim trendom. Zato so se od leta 1976 proizvajali žvečilni gumiji v več delih Sovjetske zveze, od Kavkaza do Pribaltika.

Prve sovjetske »čigume« sta izdelovali tovarni sladkarij Kalev iz Estonije in Rot-Front iz Moskve. Obe sta preživeli razpad Sovjetske zveze, vendar danes žvečilk ne proizvajata več.

Prvi domači žvečilni gumi, ki so ga lahko okusili sovjetski ljudje, je imel okuse pomaranče, mete, jagode in celo kave. Sicer kakovost ni bila na takšni ravni kot pri zahodni konkurenci: bil je premehak, veliko prej je izgubil okus in z njim ni bilo mogoče delati balonov.

Po koncu sovjetskega sistema so ruski trg preplavili tuji žvečilni gumiji, podobno kot še mnoge zahodne jedače in pijače, žvečilke niso bile več nekaj ekskluzivnega. Med ruskimi otroci so bili v 90. letih žvečilni gumiji in zbiranje zavojčkov zelo priljubljeni.

V 90. letih so imeli mladi še nekaj drugih stvari, ki danes vzbujajo nostalgijo.