Ruske zračne ladje med prvo svetovno vojno

Skoraj vse velike imperialne sile ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja so na zračne ladje gledale kot na mogočno orožje, ki bi lahko odločilno vplivalo na bojevanje v prihodnosti. V ruskem vojaškem vrhu pa je vladalo deljeno mnenje, saj so nekateri so dajali prednost razvoju letalstva. Rezultat tega je bil, da je na začetku vojne Rusija imela največjo letalsko floto na svetu (263 letal), vendar je na drugi strani zaostajala pri zračnih ladjah.

Ruski vojaški vrh je začel gradnjo zrakoplovov jemati bolj resno komaj nekaj dni pred začetkom vojne. Prva zračna ladja z imenom Učebnij (v prevodu »Učna«) je bila izdelana leta 1908 z namenom šolanja bodočih posadk.

Večina ruskih zračnih ladij je bila bodisi kupljena v tujini bodisi izdelana tam po ruskem naročilu. Ruska ladja Grif je originalno bila nemška Parseval-Luftschiff PL 7, medtem ko sta Čajka (Galeb) in Koršun bili izdelani v Franciji pod imenom Zodiac IX. Štiri ladje Černomor za črnomorsko floto so bile kupljene v Veliki Britaniji ipd.

Leta 1909 je Rusija prvič naročila izdelavo zračne ladje v tujini. Lebed (Labod) je bil delo francoskih inženirjev in v bistvu predstavljal kopijo zračne ladje La République.

Prva zračna ladja v službi ruske vojske je bila Krečet (Arktični sokol), ki pa je bila že izdelana na ruskem ozemlju. Kot osnovni model je služila francoska Patrie.

Vse zračne ladje pa niso bile namenjene za vojaške potrebe. Kijev je bil prva ladja namenjena civilnemu prevozu. Leta 1911 je opravila 150 poletov, vendar je 29. avgusta naslednjega leta doživela nesrečo in zgorela.

Nekatere ruske zračne ladje so postavile nove rekorde. 20. avgusta 1912 se je ladja Jastreb dvignila na višino 1.800 m, kar je predstavljalo nov rekord za zračne ladje v tistih časih.

Ob izbruhu prve svetovne vojne je Ruski imperij imel floto 14 zračnih ladij, vendar je večina njih bila že zastarela in se ni mogla primerjati z nemškimi Zeppelini in Schütte-Lanz ladjami.

Kljub temu, da so nekatere ladje bile opremljene z mitraljezi, jih vojaško vodstvo ni nameravalo uporabiti v boju. Primarna naloga ladje je bila izvidnica.

V nekaterih primerih pa so ladje vseeno doživele boj. Edino uspešno bojno misijo je opravila ladja Astra, ki je bombardirala železniško postajo v Lycku na severovzhodu Poljske leta 1915. Za primerjavo, nemška plovila so tekom vojne opravila več kot 230 bombnih napadov na sovražnika. Astra je preživela tako prvo svetovno kot rusko državljansko vojno ter se leta 1920 pridružila sovjetski floti pod novim imenom Rdeča zvezda.

Največja zračna ladja Ruskega imperija je bila narejena leta 1915. To je bil 150 metrov dolg Gigant, ki pa je strmoglavil med testnim poletom. Podoben projekt pod imenom Vozdušnij Krejser (Zračna križarka), ki naj bi predstavljal konkurenco vodilnim nemškim ladjam, ni bil nikoli realiziran.

Preberite še: Lesena letališča v Rusiji, ki so še zmeraj v uporabi

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!