Rusija ni imperij vodke, ampak čaja!

»Vsi Rusi pijejo vodko. Če me nihče ne povabi na pijačo, potem morem očitno povabiti jaz,« razmišlja marsikateri stereotipov poln turist.

Seveda še zdaleč vsi Rusi ne pijejo vodke, nekateri je celo odkrito ne marajo. Verjetnost, da vam bo ruski gostitelj ponudil vodko, je dejansko manjša, kot bi si mislili (razen seveda, če se niste že prej dogovorili, da boste pili do onemoglosti). Kar vam bo gostitelj skoraj zagotovo ponudil, pa je čaj. Rusi resnično uživajo ob čaju in ga pijejo ob raznih priložnostih. Neka raziskava iz leta 2014 trdi, da kar 94 % Rusov pije čaj.

Znameniti ruski pisatelj Lev Tolstoj je pravil: »Čaj moram piti, da lahko sploh delam. Čaj prebuja možnosti, ki dremajo globoko v moji duši.«

Narod ljubiteljev čaja

Za razliko od Napoleona in Hitlerja je bila invazija čaja na Rusijo uspešna, državo je zavzela že pred stoletji. Čaj je tudi v Rusijo prišel iz Kitajske, podobno kot pri večini držav. Ampak kdaj točno? Zgodovinarji še niso našli odgovora na to vprašanje. Znanstvenik iz 19. stoletja Dmitrij Prozorovski je razlagal, kako je ruski odposlanec na Kitajskem leta 1654 opisal čaj kot »eno od glavnih potreb sodobnega človeka«.

»Do sredine 19. stoletja so čaj pili vsi družbeni sloji, od plemstva do največjih revežev,« je zapisal zgodovinar Aleksej Volinjec. Celo car Nikolaj I (1825 – 1855), ki je bil znan po svoji strogosti, je odredil, da se revolucionarjem v zaporih ponudi čaj, saj bi bil zapor brez čaja »nehuman«.

Cenen čaj je bil na voljo vsakomur, seveda pa je bil čaj plemičev in bogatih trgovcev drugačne vrste in kakovosti.

Skratka, pitje čaja je predstavljalo nekakšno stično točko med vsemi družbenimi sloji. Na vprašanje »čaj ali kava«, ki so ga postavili leta 2016 v neki anketi, se je za čaj opredelilo 78 % vprašanih.

Razni ljubitelji čaja

Ne glede na to, ali govorimo o ruskem svetniku ali zlikovcu, geniju ali povprečnežu, pri vsakem obstaja precej velika možnost, da pije čaj.

Car Aleksander I (1801 – 1825) se je zavzel za to, da bi bil čaj na voljo v restavracijah in trgovinah. Čaj je seveda užival tudi sam in na dvoru se je govorilo, da car ne začne dneva brez skodelice zelenega čaja in toasta.

V čaju je užival tudi revolucionar Vladimir Lenin. Mnogi zapiski iz tistega časa se začenjajo z besedami, kako Lenin pije čaj s svojimi soborci. »V izgnanstvu, pa tudi kasneje, je vsake toliko časa popil kozarec piva ali vina, vendar ju še zdaleč ni maral toliko kot čaj,« lahko beremo na portalu sovsekretno.ru.

Med oboževalci čaja je bil tudi Josif Stalin. »Med sestanki so mu stregli čaj z limono … Stalin je v svojo skodelico s čajem iztisnil limono in dodal malo konjaka,« piše v spominih maršala Aleksandra Vasiljevskega.

Zakaj ravno z limono?

Stalin seveda ni bil edini, ki je čaju dodajal limono. To počnejo tudi mnogi drugi v Rusiji.

Svetlana Ustjugova, sodelavka Muzeja ruskih sladic: »Čaj z limono nikjer ni tako priljubljen kot v Rusiji. Običaj se je pojavil na poštnih postojankah v 18. in 19. stoletju, kjer so potniki menjavali konje. Ceste so bile v slabem stanju in marsikoga je od tresenja kočije obšla potovalna slabost. Znano je, da okus kisline v ustih blaži slabost, zato so postojanke ponujale topel čaj z limono. Je pa bila limona draga, zato je marsikdo namesto tega popil več skodelic čaja z malinovimi listi ter se ob tem pošteno oznojil.«

Vsekakor pa ne moremo trditi, da vsi Rusi pijejo čaj z limono. Nekateri ga pijejo z mlekom, tako kot to počnejo Britanci, drugi brez vseh dodatkov. Navsezadnje za Ruse »slab čaj« sploh ne obstaja.

Preberite še: Osvežilne pijače starih Slovanov, ki jih še danes pijejo v Rusiji

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.