21. junija 1941 je ob 9. uri zjutraj nemški vojak Alfred Liskov preplaval reko Bug, naravno mejo med Sovjetsko zvezo in Tretjim rajhom. Sovjetske obmejne vojake je obvestil, da bo naslednji dan ob 4. uri zjutraj nemška vojska napadla sovjetsko ozemlje.
Lokalni oddelek sovjetske državne policije NKVD je pozorno analiziral dobljene podatke in njegovo osebnost. Ko je informacija prišla do Generalštaba in Stalina, je bilo že prepozno: nemška artilerija je že krenila v napad.
Liskov je svoje ravnanje pojasnil s tem, da je bil to dolžen storiti kot predan komunist in dodal, da je to storil na lastno pobudo. Prej je bil član polilegalne nemške komunistične organizacije Zveza borcev rdeče fronte. Celo znotraj te organizacije so smatrali, da je Liskov preveč ekstremno nastrojen.
"Sem iz delavske družine. Moja družina in jaz sovražimo Hitlerja in njegov režim. Za nas je ZSSR prijateljska država in se ne želimo boriti proti sovjetskemu narodu. V Nemčiji obstaja veliko takšnih družin. Ne želijo si vojne z vami," je rekel Liskov.
Začetek vojne je potrdil, da je imel Alfred Liskov prav. Njegovo nadaljnje tekmovanje je bilo povezano s sovjetsko propagando. Skupaj z antifašisti je izvajal agitacijo po vsej državi in govoril, da nemški vojaki nimajo volje do bojevanja.
Sovjetska propaganda je intenzivno uporabljala njegovo ime. Njegova fotografija je bila objavljena v časopisih in na propagandnih slikah z napisi kot je ta spodaj: "Ta nemški vojak, ki se ni želel boriti proti sovjetskemu narodu, je prebegnil na našo stran."
Dokler niso Nemci videli enega od tega propagandnih plakatov, so bili prepričani, da je Liskov 22. junija umrl. Ko je resnica prišla na dan, so njegovo družino privedli na zaslišanje, njega pa v odsotnosti obsodili na smrt zaradi izdaje.
O zadnjem obdobju življenja Alfreda Liskova ni veliko informacij. Kmalu po tem, ko se je priključil Kominterni, je prišel v konflikt z vodstvom, ki ga je obtožil, da so se izneverili komunističnih idealom in da "delajo za naciste".
Izvršni komite Kominterne
TASSStalinovi varovanci so bili precej močnejši od njega, zato se konflikt ni končal v njegovo korist. Obtožen je bil fašizma in antikomunizma.
22. januarja 1942 ga je aretirala NKVD. V zaporu je kazal znake duševne bolezni. Ni znano, ali se je pretvarjal ali je bila bolezen resnična. Julija so ga spustili na prostost in poslali v Sibirijo, kjer se je za njim izgubila vsaka sled. Življenje naj bi izgubil v sumljivih okoliščinah v bližini Novosibirska konec leta 1943. Nekaj pa je gotovo: Liskov je preživel Kominterno, ki jo je tako sovražil, saj je bila razpuščena maja 1943.
Oglejte si še:
"Kriv je Hitler!": Kako je sovjetska propaganda skušala prepričati nemške vojake k predaji
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
