Za invazijo na Sovjetsko zvezo je nacistična Nemčija pripravila operacijo Barbarossa, v katero je bilo vključenih več kot 3 milijone nemških vojakov oz. 140 divizij, ki jih je dopolnjevalo še 40 finskih, romunskih in madžarskih divizij. Invazijo je podpiralo več kot 2000 bojnih letal in 3500 tankov.
Kljub mnogim namigom in dokazom za prihajajočo invazijo, se Stalin ni želel soočiti z realnostjo. Zaradi obotavljanja so Nemci lahko napredovali na stotine kilometrov v notranjost Rusije. Leta 1941, ko so ruski generali, tuji diplomati in obveščevalni agenti govorili o možnem napadu, jih je diktator le odslovil.
V starejšem prispevku smo že pisali o nemškem vojaku Alfredu Liskovu, ki je prebegnil na sovjetsko stran. 21. junija 1941 je ob 9. uri zjutraj nemški vojak Alfred Liskov preplaval reko Bug, naravno mejo med Sovjetsko zvezo in Tretjim rajhom. Sovjetske obmejne vojake je obvestil, da bo naslednji dan ob 4. uri zjutraj nemška vojska napadla sovjetsko ozemlje. Stalin je ob tem zamahnil z roko in dejal: "To je le provokacija." Šele po vztrajanju generalov je Stalin odobril razglasitev nevarnosti, a dodal, da pričakuje vrsto provokacij. Ruski generali na fronti so bili zmedeni. Če Nemci napadejo, ali lahko streljajo nazaj?
Politika čistk
V 30. letih je družba postajala vedno bolj nezadovoljna zaradi Stalinove gospodarske politike, ki je prinesla lakoto in pregon milijonov prebivalcev. Leta 1937 je ukazal čistke v Rdeči armadi in mornarici, ker je bil prepričan, da je njegova oblast v nevarnosti. Več kot polovica ruskih oficirjev, okoli 35.000 izkušenih mož, je bilo ubitih ali izgnanih.
Tistim, ki so ostali živi, je manjkalo izkušenj, zaradi strahu pred novimi čistkami pa so postali živčne razvaline.
Paralizirane čete
Ko so Nemci napadli, ti oficirji zaradi pomanjkanja jasnih navodil iz Moskve niso storili ničesar. Ko so Stalinu povedali, da je Nemčija napovedala vojno, ni hotel verjeti in je izdal bizaren ukaz: nemške napade je treba odbiti, ne pa tudi vrniti z napadom.
V resnici je Stalin povsem napačno ocenil Hitlerjeve namene. Nemškemu voditelju je verjel in je bil prepričan, da so nemški generali v resnici tisti, ki želijo napasti Rusijo, čeprav je bilo obratno.
Ko so sovjetske divizije poklicali k orožju, je bilo že prepozno, ker niti ena divizija ni bila pripravljena. Osebje je bilo na dopustu, vozila pa na popravilih. Večina letalstva je bilo uničenega kar na tleh. 50 divizij, ki je pokrivalo približujoče se nemške sile, je bilo obkroženih in uničenih v enem tednu. Poveljnik Dmitrij Pavlov in njegovi podrejeni so bili premeščeni v Moskvo in ustreljeni.
Kaj je storil Stalin? Ameriški pisec Edwin Hoyt je v svoji knjigi zapisal: "Stalin je zapustil komisariat za obrambo tiste noči in se vrnil na svojo dačo. Nobenih navodil ni bilo, nobene besede z dače. Stalin je bil čisto v šoku in nesposoben odločanja. En teden se je skrival v svoji podeželski hiši in se odpovedal vsem svojim odgovornostim, vlado pa sta vodila maršal Timošenko in general Žukov."
Povratek
Kaj je Stalin počel v tej izolaciji? Mnogi so prepričani, da je doživel živčni zlom, saj ga je njegov "prijatelj" Hitler izdal. V nekaj tednih si je opomogel in se vrnil prenovljen. Vojno je nato vodil z odločnostjo, ki je zdrobila Hitlerjevo vojsko.
Ko je bila sovjetska vlada evakuirana iz Moskve, je Stalin ostal v Kremlju in prevzel vajeti. Najprej je organiziral selitev industrije za Ural, izven dosega nemških bombnikov. Nato je za vodje strategij postavil sposobne poveljnike, kot je bil npr. Žukov. Na koncu pa se je lotil še ustvarjanja morale preko tradicionalnih verskih in domoljubih vrednot.
Žrtvovanje sina
Jakov Džugašvili med čakanjem na nemškem letališču, potem ko so ga ujeli na vzhodni fronti. Okoli njega nemški letalski oficirji.
Scherl/Global Look Press24. julija 1941 je sovjetski vojak z imenom Jakov Džugašvili padel v roke Nemcev v Smolensku. Dve leti je životaril v taboriščih, nato pa poskusil pobegniti. Pri pobegu ga je ustrelil vojak SS-a.
Nemško vojaško poveljstvo je Stalinu predlagalo, da mu vrnejo sina v zameno za maršala Friedricha Paulusa, ki so ga zajeli v bitki za Stalingrad. "Ne bom zamenjal vojaka za maršala," naj bi odgovoril Stalin.
Kontroverzni lik
Stalinova vloga v 2. svetovni vojni ostaja kontroverzna. Nekateri pravijo, da je njegova stoičnost med bitko za življenje in smrt ter neomajno vodstvo navdihnilo milijone za boj, kljub težkim pogojem. Drugi pa trdijo, da bi Rusija zmagala tudi brez Stalina. Kljub grozotam, za katere je neposredno odgovoren, pa je se je v času velike krize izkazal, če gledamo zgolj na njegovo vlogo v vojni. Nemška usoda je bila zapečatena tistega dne, ko je vojska prečkala ruske meje.
© Rossijskaja gazeta, vse pravice pridržane.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.