Rusija in Tajska sta imeli tople diplomatske stike že v časih Nikolaja II. in kralja Rama V., vendar jih je leta 1917 prekinila boljševiška revolucija. Podobno kot evropske monarhične dinastije je bila tudi tajska dinastija Čakri šokirana nad usmrtitvijo carja Nikolaja II.
Diplomatski odnosi med Moskvo in Bangkokom so se obnovili šele leta 1941. "Tajska je bila prva država v Jugovzhodni Aziji, s katero je Sovjetska zveza vzpostavila odnose. To je bilo še dolgo preden je ZSSR poskušala širiti komunizem po Indokini," je za Russia Beyond pojasnil Thunjira Wattaporn, raziskovalec iz tajskega mesta Chiang Mai.
Leta 1948 je v Bangkok prišla sovjetska diplomatska misija, a je bilo za to potrebno kar nekaj zakulisnih diplomatskih manevrov. "Čeprav se je ZSSR odločila, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve Tajske, sta se morali obe strani precej prilagajati v procesu odpiranja sovjetske misije," pravi Wattaporn.
Tajska je od Sovjetske zveze želela, da odobri njeno članstvo v Združenih narodih. Moskva pa je zahtevala od Bangkoka, da prekliče tajski protikomunistični zakon iz leta 1933, če želi v OZN. "Če zakona ne bi spremenili, bi bili v državi prepovedani celo osnovni simboli ZSSR. Ruska vizija se je ustavila pri Indokini, ki je bila takrat pod francosko vladavino, in Sovjeti praktično niso imeli namena, da bi širili komunizem na Tajskem," je razjasnil Wattaporn.
Komunistična vstaja na Tajskem
Leta 1965 je Komunistična partija Tajske (KPT) sprožila gverilsko vojno proti tajski vladi. V oboroženem konfliktu, ki je trajal 18 let, je imela podporo večine komunističnih držav, tudi Kitajske, ki je upornike podpirala v 70-ih. V prizadevanjih za strmoglavljenje tajske vlade so jih podprli tudi Rdeči Kmeri iz sosednje Kambodže.
Sovjetska zveza je zavrnila možnost, da bi odkrito ali prikrito podprla tajske komunistične upornike, in to ne kot edina socialistična država. "Rusi bi lahko zlahka izkoristili situacijo in ustvarili rdeč koridor v Jugovzhodni Aziji vse do Malezije, a se je odločila, da ne bo destabilizirala Tajske. Seveda so tukaj igrali vlogo praktični vidiki ter konflikt med Sovjeti in Kitajci v 60-ih," je jasen Wattaporn.
KPT je v svoji vojni najprej iskala sovjetsko podporo, ki je bila po neuradnih kanalih zavrnjena. Tajska partija je Sovjetsko zvezo potem označila za "revizionistično" in "socialno-imperialistično".
"Bližina Kitajske (manj kot 100 milj od tajske meje), tesne kitajske zveze z mnogimi voditelji KPT, pogosto sklicevanje na Maa v dokumentih KPT ob redkem sklicevanju na sovjetske izkušnje ter dvom sovjetskega veleposlanika v Singapurju konec leta 1970 o tem, 'ali komunisti v Indoneziji, na Tajskem in v Maleziji sledijo znanstvenemu marksizmu', so dajali vedeti, da Sovjetska zveza ni imela upanja, da bi lahko pridobila kakšen bistven vpliv v KPT, zato je raje izboljševala odnose z aktualno tajsko vlado," je pojasnil Geoffrey Jukes v knjigi Sovjetska zveza v Aziji.
Jukes je pisal takole: Ker na Tajskem ni bilo močnih zahtev po razdelitvi zemlje in kolonialne preteklosti, je bila ta država relativno stabilna in ni imela plodnih tal za širjenje socialističnih doktrin, Sovjetska zveza pa je že vršila svoj vpliv v Bangkoku preko sodelovanja v ekonomsko-socialnem svetu OZN za Azijo in Pacifik (ESCAP).
Kriza v Kambodži
"Do konca 70-ih ni bilo niti konfliktov niti bistvenega napredka," piše o zgodovini tajsko-sovjetskih odnosov uradna spletna stran ruskega veleposlaništva v Bangkoku. Trgovina je bila omejena na sovjetski uvoz tajskega riža in izvoz sovjetskih težkih strojev na Tajsko. Pozneje pa se je z vrsto dejavnikov dinamika rusko-tajskih odnosov spremenila.
"Tajska je potrebovala Sovjetsko zvezo, da bi strmoglavili Rdeče Kmere in v Kambodžo vnesli določeno stopnjo stabilnosti. Poleg tega je bilo tukaj še dejstvo, da so bili tradicionalni trgi Tajske vse bolj protekcionistični, zato so morali Tajci najti skupni jezik z vzhodnim blokom."
Leta 1979 je tajski premier Kriangsak Chamanan obiskal Moskvo tik pred padcem Rdečih Kmerov v Kambodži. ZSSR je naredila diplomatski kompromis in obljubila, da bo pomagala stabilizirati tajsko sosedo, Tajci pa so obljubili večjo odprtost za krepitev vezi s Sovjetsko zvezo. Ob tem obisku je bilo ustanovljeno tudi Sovjetsko-tajsko društvo prijateljstva.
Odprta vrata za sodobno Rusijo
Sredi 80-ih se je Mihail Gorbačov začel obračati proti Tajski in drugim zaveznicam Zahoda. To smatramo kot nekakšen uvod v poznejši ruski obrat proti Aziji. "Tajska vlada je bila hvaležna, da se ZSSR med hladno vojno ni vmešavala v zadeve Tajske, ampak je pokazala veliko mero spoštovanja in podpore za vse režime v Bangkoku. V tistem času se je zgodilo veliko dobre volje, kar je po koncu hladne vojne omogočilo napredek v rusko-tajskih odnosih," razlaga Wattaporn.
Tako so danes odnosi med državama veliko močnejši. Tajska je danes ena od velikih partneric Rusije v organizaciji držav jugovzhodne Azije ASEAN, slednja pa tudi po vojaškem udaru 2014 in izolaciji ohranja dobre vezi z Moskvo.