Kako je Sovjetska zveza pomagala zrušiti Rdeče Kmere

Kamboška mati joče in žaluje za svojim sinom po možnarskem napadu na zaselek v provinci Kampong Speu, 20. oktober 1974.

Kamboška mati joče in žaluje za svojim sinom po možnarskem napadu na zaselek v provinci Kampong Speu, 20. oktober 1974.

AP
Uradna Moskva je nastopila proti radikalnim Rdečim Kmerom in podprla provietnamsko strujo, zatem pa odigrala pomembno vlogo pri množični obnovi opustošene države in zagotavljanju miru.

18. marca 1970 je kamboški princ Norodom Sihanouk med obiskom v Moskvi, kjer se je pogajal o izhodu vietnamskih komunistov iz njegove države, prejel alarmanten telegram iz kamboške prestolnice Phnom Penh. Premier Lon Nol je s podporo vojske izvedel državni udar in se razglasil za voditelja jugovzhodnoazijske države.

Državni udar je imel prikrito podporo administracije ameriškega predsednika Richarda Nixona, ki je želel organizirati vrsto revanš proti prosovjetskim silam v indokitajskih državah. S tem udarom Kambodža ni bila več nevtralna stranka v vietnamski vojni in je odkrito podprla protikomunistične Južne Vietnamce. Dogodki marca 1970 so v Kambodži privedli do vrste vojn, ki potem pripeljale do enega najhujših genocidov v Aziji vseh časov.

Sovjetska zveza je bila nad pučem šokirana in ni želela prepoznati nove vlade, Severnim Vietnamcem pa je dala zeleno luč za invazijo na Kambodžo. Sihanouk, ki se je odpravil iz Moskve v Peking, je podprl Severne Vietnamce, ki so vdrli na zahtevo voditelja Rdečih Kmerov Nuona Chea. Državljanska vojna je trajala pet let, ZDA so nudile zračno podporo vladnim silam Lon Nola. Leta 1975 so oblast uspeli dokončno prevzeti Rdeči Kmeri, ki so sprožili vladavino terorja proti vsakomur, za katerega se jim je zdelo, da je njihov nasprotnik.

Spor s Kitajci in genocid v Kambodži

Režim Rdečih Kmerov je preimenoval državo v Demokratično Kampučijo, na oblasti je bil od leta 1975 do 1979. Uživali so podporo Kitajske in celo večina zahodnih držav jih je priznala za legitimno vlado. Do tega je prišlo zaradi spora med Kitajci in Sovjeti ter otoplitvijo v odnosih med Pekingom in Washingtonom.

Ena od prvih mednarodnih akcij Rdečih Kmerov je bila izstrelitev rakete na sovjetsko veleposlaništvo in vandalizem nad njegovo stavbo, nato pa so bili sovjetski diplomati prisiljeni, da gredo na francosko ambasado. Sihanouk je vrsto let pozneje v intervjuju povedal, da so bili sovjetski diplomati prisiljeni iti na francosko veleposlaništvo z »zvezanimi rokami z grobo podeželsko vrvjo«.

Rdeči Kmeri pod vodstvom Pol Pota so najprej zbrali in pobili manjšini Čamov in Vietnamcev v Kambodži, nakar so se spravili na intelektualce in urbani srednji razred. Genocid je na koncu zahteval okoli 2 milijona življenj.

Vietnam je bil zgrožen nad pomorom vietnamskih civilistov in kampučijskimi grožnjami vietnamski državi, zato je z odkrito podporo Sovjetske zveze napadel in okupiral Kambodžo. Leta 1979 je na oblast spravil levičarsko vlado, ki je razglasila Ljudsko republiko Kampučijo, pozneje preimenovala državo v Državo Kambodžo ter vladala do leta 1991. Moskva je priznala novo socialistično vlado, medtem ko so Združeni narodi vztrajali, da legitimno oblast v Kambodži še naprej predstavljajo Rdeči Kmeri.

Obnova Kambodže

Spomenik v čast kamboški Solidarnostni fronti, ki je tudi s sovjetsko podporo strmoglavila Rdeče Kmere z oblasti, okrožje Snuol, provinca Katie, Kambodža, 2015.

Po padcu Rdečih Kmerov so bili angažirani sovjetski in vzhodnonemški strokovnjaki, ki so pomagali razminirati državo. Boji proti Rdečim Kmerom pa so se nadaljevali še do sredine 80. let. Leta 1983 so Rdeči Kmeri na podeželju pobili osem sovjetskih strokovnjakov za bombaž.

Zahod je medtem bojkotiral državo, zato so Kambodžo na noge postavile države Varšavskega pakta. Moskva je do leta 1991 vsako leto prispevala po 100 milijonov dolarjev. Tudi od neuvrščenih je provietnamsko socialistično vlado priznala in podprla samo Indija.

Ruski diplomat Viktor Samojlenko, ki je v 70-ih delal na oddelku za Indokitajsko na sovjetskem zunanjem ministrstvu, je za Cambodia Daily dejal, da so poročila iz države, ki jih je prejemal na ministrstvo, slikala zelo mračno sliko o stanju v republiki: »Pisali so: 'Kambodža potrebuje vse,' od krožnikov do svinčnikov. Zdravstveni sistem, komunalna oskrba, kanalizacija, oskrba z vodo, elektriko, v času Pol Pota je bilo vse uničeno,« je pričeval Samojlenko za kamboški časopis. Pozneje je postal ruski veleposlanik v Kambodži.

Rdeči Kmeri so pobili večino zdravnikov v državi in nekaj let so morali bolne v državi zdraviti zdravniki iz ZSSR in Kube. Istočasno so izdali na stotine štipendij za kamboške študente medicine na sovjetskih univerzah. »ZSSR je ponovno zgradila ceste, železnice in pomagala obuditi kmetijstvo v državi. Državljanska vojna je globoko travmatizirala državo in jo poslala 50 let nazaj,« razlaga indijski diplomat Anupam Talreja, ki je delal v Kambodži v začetku 80-ih.

Kamboška sprava

Ko je realsocializem po Evropi začel padati in je razpadala tudi Sovjetska zveza, je bila Rusija ena glavnih pobudnic Pariške mirovne konference pod pokroviteljstvom OZN leta 1991. »Proces se je začel že leta 1989 in za spravo kamboških frakcij je pomembno vlogo odigral Mihail Gorbačov. Bil je pravi vizionar za mirovnim dogovorom,« pojasnjuje Talreja.

Pariški mirovni dogovor je 23. oktobra 1991 podpisalo 19 držav in vse vojskujoče se frakcije v Kambodži. OZN je v državi namestil mirovne enote in to je bil prvi primer, ko je OZN prevzel vodenje določene države.

Leta 1993 je Sihanouk ponovno prišel na oblast kot kralj Kambodže. Kambodža je imela zatem še nekaj političnih preobratov, a je po pariškem dogovoru ostala mirna država do današnjih dni. Leta 1995 sta Rusija in Kambodža podpisali Skupno izjavo o temeljih prijateljskih odnosov, ki je dala osnovo za dvostranske odnose. Leta 2015 je državo obiskal premier Dmitrij Medvedjev in dosegel dogovor o krepitvi kulturnih, gospodarskih in obrambnih vezi ter promociji dvostranskega turizma med državama.

Preberite tudi: Kako se je Sovjetska zveza borila proti komunistom na Tajskem

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke