1.julija 1771 je najbolj priljubljen časopis v prestolnici carske Rusije Sankt-Peterburgskie vedomosti poročal, da sta dva kmeta z območja Nižnega Novgoroda (1125 km proč od Sankt Peterburga) pripeljala v mesto dva medveda, ki sta izvedla 22 različnih trikov; med drugim sta imitirala sodnike v dvorani, podeželska dekleta ob ogledalu in med skrivanjem obraza pred fanti, mati med peko palačink in hranjenjem sina ter vojake, ki so namesto pušk korakali s palicami.
Javna domena
Medveda sta znala s kremplji celo previdno pobrati smodnik iz svojih oči ali prežvečen tobak izza lica skrbnika. Kdorkoli je lahko prijel njune šape, celo spila sta ponujen kozarec vina ali piva ter se potem prijazno priklonila prijaznemu gostu. To je bila prava paša za oči!
V Rusiji so bile predstave z medvedi skrajno priljubljene. Kmeta sta lahko naročila oglas v najbolj branem časopisu v državi, kar pomeni, da sta očitno od predstav zelo dobro zaslužila.
Medved je združil carja in kmeta
Javna domena
Ruski zgodovinarji navdušeno poudarjajo, da se je lahko v srednjeveški Rusiji carjev sin brez težav igral s sinom kmeta, saj so se igrali bolj ali manj iste igre. Vsekakor to velja pri igrah z medvedi, saj so jih oboževali vaščani in meščani, plemiči in berači. Na carjevem dvoru so medvede posebej negovali, imeli so visoko vrednost in so bivali v zverinjaku. Za navadne ljudi pa je priložnost za ogled medveda nastopila takrat, ko so prišli mimo potujoči krotilci medvedov.
S prikazovanjem netreniranih medvedov človek ni mogel zaslužiti, to ni bilo kot v živalskem vrtu. Dresiranje medvedov je bilo v Rusiji razvito že krepko pred 17. stoletjem. Za to so zaslužni znani potujoči šaljivi pevci, ki jim pravimo skomorohi.
V divjini so ujeli pol let starega medvedjega mladiča in ga naučili kopirati najpreprostejša človekova dejanja. Vsako dejanje so »priklicali« z določeno rimo ali pesmico, ki jo je medved prepoznal. Tu tiči razlog, zakaj so lastniki medvedov med predstavami vedno prepevali in recitirali rime.
Krotilci medvedov so navadno potovali v družbo goslača in bobnarja, ki sta pomagala zbobnati skupaj ljudi za predstave. Na turnejah so bili približno polovico leta, med poletjem. Preštejmo njihove prihodke in stroške!
Javna domena
Nekateri kmetje niso hoteli sami trenirati medvedov, raje so kupili že zdresiranega za 40 rubljev. Za primerjavo: mlad oven je stal 8 rubljev, podeželski odvetnik je zaslužil 20 rubljev na mesec, klobuk je stal 2 rublja. Boben ste si lahko priskrbeli za 1,5 rublja, gosli za 3 rublje, 1,5 rublja so stale veriga in uzde, 0,80 rublja je šlo za potne liste za vsakega od treh kmetov. To daste skozi in pripravljeni ste za posel, ki ga lahko vodite kakšnih deset let (dokler se medved ne postara in utrudi).
Med sezono so lastniki nastopaških medvedov zaslužili okoli 130 rubljev, prejemali pa so tudi plačila v oblačilih in hrani. Da ste 7 mesecev hranili medveda, ste potrebovali okoli 25 rubljev, enako velja za tri ljudi, ki so vas spremljali. Na koncu je skupini z medvedom ostalo okoli 70-80 rubljev: pol je pobral lastnik medveda, pol sta si razdelila goslač in bobnar. Na koncu je lastniku medveda ostalo kakšnih 40 rubljev za 7 mesecev trdega dela. Ne veliko, a za preživetje je zadoščalo.
Medvedi so odganjali zle duhove
Arhivska fotografija
Vendar je obstajal tudi prostor za dodatne poslovne priložnosti. Z malo prebrisanosti in ob upoštevanju, da so Rusi verjeli v nadnaravne sile, je lahko medved odganjal zle duhove domovoje iz izb (kmečkih hiš) in skednjev. Lastnik medveda je prišel v vas in povedal vrsto strašnih zgodb o zlobnih domovojih, ki so uničili domove nesrečnih kmetov.
Kmalu je k lastniku medveda pristopil zaskrbljen lastnik hiše in ga prosil, ali bi s svojim medvedom zaščitil pred duhovi tudi njegovo hišo. Ko se je medved bližal prosilčevi hiši, je lastnik naskrivaj potegnil majhno vrvico, privezano na medvedovo lice. Uboga žival se je ob močni bolečini ustavila in v obrambi zarjovela, opazovalci pa so mislili, da je začutila zlega duha. Lastnik medveda je takoj naredil mrk pogled in rekel, da je v hiši močan in zloben domovoj, ki ga je mogoče utišati samo z močnimi uroki, za katere morata on in njegov medved prejeti precej dobro plačilo. Po izplačilu je lastnik počasi pomiril medveda, se z njim sprehodil po celotni hiši in njeni okolici. Pa je dobil lahek zaslužek!
Zmage nasprotnikov mučenja živali
Na srečo so obstajali ljudje, ki so menili, da pri »medvedjih igrah« ne gre za zabavo, ampak za nagnusno mučenje živali. Leta 1865 je nekdanji vojaški oficir in komornik carjevega dvora Pjotr Žukovski ustanovil Rusko društvo za zaščito živali. V njem je bilo samo 50 ljudi, ki pa so uspeli doseči uradno prepoved petelinjih bojev, odprli zavetišče za živali in pa tudi dosegli prepoved krotenja medvedov.
Ministrstvo za notranje zadeve je priznalo, da krotenje medvedov ni samo mučenje živali, ampak tudi početje, zaradi katerega določeni kmetje skoraj pol leta ne delajo, popivajo naokoli in so družbeni paraziti. Leta 1867 je krotenje medvedov postalo kaznivo. Žal samo kakšnih 50 let.
Tišenko / Sputnik
Šest let po uvedbi prepovedi se je rodil Ivan Filatov, ki je postal slaven krotilec levov. S svojim cirkusom je potoval po vsej Rusiji, v kateri nastopi z levi niso bili prepovedani. Obrt je podedoval sin Valentin, ki je v 40. letih 20. stoletja ustanovil nov šov z imenom Medvedji cirkus. Sovjetska država je bila mnenja, da so bili cirkusi pomemben vir zabave med ljudstvom, zato je promovirala takšne predstave. Filatov in njegovi medvedi so prepotovali Sovjetsko zvezo in tuje države. Medvedom se je povrnila nočna mora, ki je bila zdaj še hujša, saj so se morali naučiti še vožnje z motorji.
Gledalci, ki so uživali v predstavah, pa niso vedeli, kaj se je zgodilo z medvedi po njihovi upokojitvi. »V naši državi ni sistema za upokojevanje živali iz cirkusov in živalskih vrtov, katerih najboljša leta so že minila. Filmski studio Mosfilm ima nekakšno 'živalsko zavetišče'. Problem je, da tiste živali pozneje postanejo cmoki ali preproga,« razlaga veterinarka in borka za pravice živali Karen Dallakjan.
M. Ganckin / Sputnik
Upokojeni medvedi so prepuščeni na milost in nemilost njihovim nekdanjim trenerjem. Če so slednji dobri ljudje, medvede tudi v poznih letih čaka prijetno življenje v spodobnih pogojih. Zaslužni umetnik Ruske federacije in živalski trener Pavel Kudrja je eden izmed tistih, ki jim ni vseeno. Ko sta njegova medveda št. 1 Egor in Raja izpadla iz repertoarja na ukaz uprave cirkusa, ju je obdržal sebi in danes rjava kolega vzdržuje na lastne stroške na podeželski kmetiji. Zaradi pretirane birokracije pa državni organ za nadzorovanje cirkusov Rosgoscirk ne priznava, da sta medveda delala v cirkuški panogi vrsto let.
Obstajajo tudi bolj pozitivni primeri. Slavni Stepan živi s krotilci živali ter dela kot igralec in model, Maša pa je maskota mesta Jaroslavl (250 km severno od Moskve) in uživa življenje kot lokalna živalska zvezda.
Vseeno upokojevanje cirkuških živali v Rusiji ostaja velik problem. V veljavi je zakon proti krutemu ravnanju živali, vendar pod ta pojem ne spadajo medvedji cirkusi. Od 27. junija je tudi trgovanje z redkimi in ogroženimi živalskimi vrstami postalo kaznivo dejanje. Vse skupaj se počasi pomika proti bolj etničnemu ravnanju z živalmi, tudi z medvedi.
Sicer pa, roko na srce, tudi danes še kdaj vidimo medveda na ruskih ulicah.