Zakaj je sovjetska "Štruca" po 60 letih še zmeraj najboljša? (članek s fotogalerijo)

Bilo je leta 1958 v majhnem kraju po imenu Uljanovsk, 700 km od Moskve ob reki Volgi. S tekočega traku lokalne tovarne avtomobilov je prišel terenec UAZ-450, ki je zaradi zaobljene oblike spominjal na ogromno štruco kruha, v njej pa je bilo prostora za 14 ljudi. Buhanka ("Štruca") – tako so, po zelo kratkem premisleku, nov kombi poimenovali kar sami konstruktorji.

Dostavno vozilo UAZ-450, 1. marca 1958

TASS

Na začetku so Buhanke primarno izdelovali za potrebe vojske. Avtomobil je bil del obsežnega programa priprav na jedrsko vojno, o neizbežnosti katere takrat nihče ni dvomil. Kombi je bil idealen za prevoz ranjencev in mrtvih, ampak na srečo na koncu ni dobil te vloge.

UAZ

Buhanka se je namesto tega odlično izkazala na težkih terenih v notranjosti Rusije. Lahko je prišla tja, kamor ni bilo mogoče niti z letali. Terenec se je zlahka spopadal s peskom, mrazom in poplavami in že leta 1959 je bila podpisana prva pogodba za dobavo 35 Buhank sanitetnim ekipam.

Buhanka zraven letala An-2 za dostavo medicinskih pripomočkov v oddaljene regije

Viktor Koševoj /TASS

Ti avtomobili so kmalu zapeljali v Sibirijo, na skrajni sever Rusije in v najhladnejši kraj na Zemlji – jakutsko vas Ojmjakon. Nekaj Buhank so izvozili v Indonezijo in v Sirijo.

UAZ

Terenec se je izkazal za dobesedno neuničljivega. Seveda o preizkusih trkih takrat ni bilo nobenega govora. Vsi, ki so se kadarkoli peljali v Buhanki, vedo, da od tresljajev skačeš po sedežu, vendar jo kljub temu lahko ceniš za marsikaj.

Minibus UAZ-452 so v Uljanovski tovarni avtomobilov začeli izdelovali leta 1965.

Runov/Sputnik

Okoli Buhanke je zrasla lastna mitologija. Tako ljudje verjamejo, da lahko iz avtomobila steče olje ali pa se zlomi menjalnik brez posebnih razlogov, pa bo minibus še zmeraj lahko normalno pripeljal do garaže. Ali pa to, da je poljubno okvaro mogoče popraviti z udarcem macole po motorju in glasnim preklinjanjem.

Legion Media

Danes lahko Buhanko srečamo v kateremkoli ruskem mestu. Z njo se prevažajo tako policisti kot reševalci, na podeželju pa jo uporabljajo kot kmetijsko vozilo ali minibus (maršrutka).

Legion Media

Buhanka vozi tudi turiste na Vezuv in Etno. V Italiji iz njih delajo celo avtodome. V terencu je namreč prostora za manjši tuš, stranišče, kuhalno ploščo, majhen hladilnik in kavč. Dobro ohranjeno sovjetsko legendo lahko danes dobite že za 1.300 – 3.400 EUR.

UAZ Italia ASDC

Prav posebno priljubljenost pa UAZ-ova štruca uživa na Japonskem. Koncept avtomobila so prevzeli celo pri Hondi za svoj model T880. Kot pravijo Japonci, jih Buhanka spominja na njihove domače avtomobile iz 60. let.

Nagarazoku

Letos ikona sovjetske in ruske avtomobilske industrije praznuje okroglo obletnico: 60 let. Ob tej priložnosti je koncern izdelal posebno verzijo avtomobila – kombi belo-zelene barve, ki so mu v bistvu dodali samo gretje sprednjih sedežev in nove kljuke na vratih. Prodaja se za dobrih 10.100 EUR.

UAZ

Preberite še: Z Buhanko okoli sveta

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.