Je Nikolaj II. res bil eden najbogatejših Zemljanov?

Bloomberg je za najbogatejšega Zemljana oklical 151 bilijonov dolarjev vrednega Jeffa Bezosa. Na seznamu najbogatejših ljudi moderne evropske zgodovine (od konca 15. stoletja do danes) iz leta 2010, je car Nikolaj II. z 250 oziroma 300 bilijoni zasedel zavidljivo 4. mesto.

Ker ga je Ruska pravoslavna cerkev razglasila za svetnika, ni bil samo najbogatejši Zemljan, temveč tudi najbogatejši svetnik! Ne drži. Ruski car v resnici ni bil tako pregrešno bogat. Poglejmo, zakaj.

V Ruskem imperiju so Romanovi bili zakonsko upravičeni do letne apanaže. Ko je 16-letni Nikolaj leta 1884  postal prestolonaslednik, je prejel 100.000 rubljev visoko apanažo, ki se je 10 let kasneje – po njegovem prihodu na prestol – še podvojila. Kolikor vemo, so leta 1896 njegovi prihodki znašali 2 milijona rubljev in 355.000 frankov.

Leta 1897 je angleški funt znašal kakšnih 10 rubljev ali 25 frankov, kar (po uradnem preračunu valute) pomeni, da je Nikolaj II. imel skromnih 215.000 funtov. Za vse kraljeve finance je skrbela državna agencija imenovana Osebni dvorni urad Nj. Veličanstva.

Car je večino denarja investiral v delnice, njegov osebni fond pa je bil proti koncu vladavine že precej opustošen. Denar je začel kopneti po letu 1899, ko so Romanovi obiskali svoje evropske sorodnike in v ta namen nakupili najdražja oblačila; poleg tega je v nemškem Darmstadtu istega leta ustanovil pravoslavno cerkev. Do leta 1917 je imel samo še pičlih milijon rubljev.

Skrivnost denarnice Nikolaja II.

200.000 rubljev visoka letna apanaža je vključevala tudi »žepnino«, ki je znašala kakšnih 20.000 rubljev (čeprav je potratni car za svoje hobije včasih porabil celo 150.000 rubljev). »Žepnina« je bila namenjena nakupu oblačil in osebnih dobrin, kakršne so milo, brivska pena, tobak, a tudi nakupu knjig, revij, umetnin in nenazadnje: služila je dobrodelnim namenom, obdarovanju ter odlikovanju.

Nikolaj II. je bil vedno brez gotovine – celo zlatnike pri cerkveni službi je lahko daroval samo po predhodnem dogovoru s svojim uradom.

Pregrešno veliko denarja je porabil za vojaške uniforme, v katere je bil tako zaljubljen, da se je leta 1910 pred svojimi nemškimi sorodniki šopiril v 20.000 rubljev vrednih kosih.

Njegov osebni fond je bil namenjen atletskim združenjem (leta 1911 je telovadnemu združenju Bogatir daroval 5.000 rubljev), vlagal pa je tudi v svoje športne hobije, predvsem v tenis in kolesarjenje. Čevljarju je za usnjeno prevleko na ročki za utež nekoč plačal dva rublja.

Carjev zaslužek

Kaj pa njegov prihodek? Dvorno ministrstvo je imelo v lasti toliko zemljišč, da je več kot očitno bil bajno bogat! Res je, šlo je za ogromno zemljišča, ki so – če omenimo samo Altaj in Zabajkalje – obsegala več kot 65 milijonov hektarjev. A kaj, ko jih ni bilo mogoče prodati in potemtakem niso imela nobene tržne vrednosti.

Carska blagajna je svoj letni dohodek oplemenitila predvsem s 6-7 milijonov rubljev vrednim altajskim in zabajkalskim zlatom, srebrom, bakrom, premogom ter svincem. Pomemben vir prihodkov so bili še Hermitage, moskovska ter peterburška gledališča in še marsikatero podjetje v lasti carske družine.

Ves denar je bil v rokah Dvornega ministrstva, ki je prirejalo uradne sprejeme, skrbelo za prevoz in varnost carske družine in podobno. Ministrstvo si je občasno moralo izposoditi državni denar; leta 1913 je zapravilo vrtoglavih 17 milijonov rubljev!

Bančni sefi in dragulji

V tujih sefih naj bi carska družina imela kakšnih 7-14 milijonov rubljev (kar danes znaša približno 0,7 do 1,4 funte). Toda to so samo predvidevanja. Med prvo svetovno vojno je Nikolaj II. zaprl svoj angleški račun – nemški račun so mu zamrznili – in denar prenesel v Rusijo.

Leta 1934 je Natalija Šeremetjeva, vdova Nikolajevega brata Mihaila Romanova, nemško državo tožila za dediščino. Štiri leta kasneje je dobila tožbo in prejela neznano vsoto denarja, s katero se je v času nemške hiperinflacije lahko obrisala pod nosom.

Celo največji zgodovinski strokovnjaki ne vedo, kam je denar poniknil po boljševiški revoluciji.

Carska družina je bila ponosna lastnica najdragocenejših kosov nakita. Po abdikaciji Nikolaja II. so Romanovi bili ob carske insignije in kronske dragulje.

Čeprav je začasna vlada zasegla vse dvorne fonde, so Romanovi lahko obdržali svoj osebni nakit, ki ga je carica med sibirskim izgnanstvom dala všiti v obleke; po usmrtitvi so nakit odkrili na truplu carice in caričen. Veliko kasneje je carski nakit prešel v roke zasebnih evropskih zbirateljev.

Kot vidite, Nikolaj II. ni bil nikakršen tajkun ali uspešni podjetnik s stabilnim dohodkom in gotovino v žepu, kje pa – mož je moral celo abdicirati in se odpovedati še preostanku imetja.

Oglejte si, kako je preživel zadnje poletje.