Razbijamo mite: Ne, Hruščov nikoli ni tolkel s čevlji po mizi v Združenih narodih

Fai/Legion Media/Getty Images
Nikita Hruščov je bil eden od najoriginalnejših sovjetskih voditeljev, ki ga pomnimo po čudnih izjavah, vzkipljivosti in neobičajnih gestah, vendar v resnici le ni šel tako daleč, da bi tolkel s čevlji po govorniškem odru ali mizi na generalni skupščini OZN. Pojasnjujemo, od kje se je vzel ta mit.

Zgodba gre takole: 12. oktobra 1960 je bil Hruščov na generalni skupščini OZN ogorčen zaradi besed filipinskega delegata Lorenza Sumulonga, ki je imel govor. Začel je tolči s čevljem po govornici, da bi izrazil svoje jezno neodobravanje njegovih besed. Celo obstaja fotografija, na kateri Hruščov maha s tem čevljem. Toda zdi se, da je fotografija ponarejena. In res je. Kaj se je zares zgodilo?

»Lakaj imperialistov«

Da, skupščina je bila res napeta in živčna. Leta 1960 je 17 afriških kolonij razglasilo neodvisnost in o tem so na široko razpravljali na zasedanju. Še ena vroča tema je bila madžarska revolucija 1956 in sovjetska invazija.

Ozračje je bilo naelektreno. Namestniku romunskega zunanjega ministra Eduard Mezincescu so zaradi njegovega obnašanja izključili mikrofon, predsedujoči skupščini Frederick Boland pa je toliko tolkel s kladivcem, da se je to zlomilo.

Predstavniki zahodnih držav so kritizirali Sovjetsko zvezo in njeno politiko do Madžarske. Potem je beseda prešla k afriškim kolonijam in Hruščov je nastopil s čustvenim govorom, v katerem je okrcal imperialistične države – »kolonizatorje«. Potem je na sceno stopil vodja filipinske delegacije Lorenzo Sumulong in namignil, da je bila tudi ZSSR država-kolonizatorka. »Ljudstvom vzhodne Evrope in drugod so vzeli pravico do svobodnega izkoriščanja svojih državljanskih in političnih svoboščin, lahko bi rekli, da jih je Sovjetska zveza pogoltnila.«

Ročna ura ni zdržala udarcev

Besede so Hruščova močno razbesnele. Hitro je šel na govorniški oder in rekel, da je Sumulong bedak, marioneta, lakaj, da se prilizuje ameriškemu imperializmu, in še marsikaj drugega. Ko pa je Sumulong nadaljeval z napadi na komunistični režim, je sovjetski voditelj spet zahteval besedo, vendar je bil ignoriran. Potem pa …

Osebni tolmač Hruščova Viktor Suhodrev je pisal, da je generalni sekretar CK KPSS začel udarjati s pestjo po mizi, da bi pritegnil pozornost predsedujočega Bolanda, zatem pa dejal: »Udaril sem s pestjo in ura se je ustavila. Prekleto, še uro sem pokvaril zaradi tega priliznjenca.«

Kakovostni in tesni nemški čevlji

Kako se je ta čevelj pojavil na mizi? Eden od uslužbencev, ki so skrbeli za varnost na skupščini, se spominja, da je Hruščovu nekdo pomotoma stopil na nogo in mu sezul čevelj. Hruščov se ni mogel nagniti pod mizo in ha obuti, zato ga je kar odložil na mizo. Isto različico zgodbe je povedal tudi njegov sin Nikita, ki je bil tam prav tako prisoten.

Novinar Timesa James Feron je zapisal: »Kolikor se jaz spomnim, Hruščov ni tolkel s čevljem. Dvignil je čevelj s tal, pomahal z njim in ga odložil na mizo, ni pa z njim tolkel.«

Nekdanji fotoreporter pri Life John Loengard je prepričan, da Hruščov ni tolkel po mizi s čevljem, je pa to hotel narediti. On je zapisal: »Hruščov je segel dol, vzel desni čevelj s tal in ga postavil na mizo. Delegatom Združene arabske republike, ki so sedeli preko vrste, je s prazno roko pokazal, da bo naslednjič res udaril s čevljem. Prepričan sem, da smo vsi fotoreporterji in kamermani samo čakali, da posnamemo Hruščova, kako tolče s čevljem po mizi. Na koncu pa si je samo nazaj obul čevelj in odšel. Nihče od nas ne bi zamudil takšnega posnetka, to ne bi bilo profesionalno. Ta stvar se ni zgodila.«

Nemški novinar Walter Heinkels je pisal, je čevljar iz mesta Pirmasens opazil ta čevelj v časopisu in zatrdil, da je njegov. Zahodna Nemčija je v ZSSR izvozila 30.000 parov obutev, od tega 2.000 parov plitkih kakovostnih moških čevljev. Povsem mogoče je, da je en par prišel v roke samemu Hruščovu, državnemu voditelju.

Preberite več o še enem mitu: Je "oškodovana" Rusija res dala Aljasko samo v najem za 99 let?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke