Razbijamo mite: Je "oškodovana" Rusija res dala Aljasko samo v najem za 99 let?

Leta 2014 po ruski pripojitvi Krima se je na uradni spletni strani Bele hiše pojavila še peticija za pripojitev Aljaske. Argument je šel v smer, da so Rusi odkrili to ozemlje, ustanovili tam prva naselja, ga razvijali in vzpostavili tam svojo oblast. Čeprav je peticijo podpisalo 35.000 ljudi, ta seveda ni imela nikakršnega vpliva na karkoli, razen tega, da je razburila strasti in ponovno povzročila širjenje zgodb o "že nič kolikokrat prevarani Rusiji".

Stalinova grožnja "iz čistega mira"

V enem od naših prispevkov smo že podrobneje pisali o prodaji Aljaske ZDA leta 1867 in vprašanju zakonitosti ameriškega lastništva nad ozemljem, o katerem več desetletij nihče ni dvomil.

Ko so leta 1918 oblast v Rusiji prevzeli boljševiki, so zavrnili vse finančne in ozemeljske obveze, ki jih je pred tem dal Ruski imperij, vendar vprašanja Aljaske takrat niso razrešili. Sporazum o prodaji pol milijona hektarjev ruskega ozemlja ZDA leta 1867 namreč predvideva polno ameriško lastništvo nad Aljasko.

Obstaja zgodba, da naj bi Stalin med konferenco na Jalti v nekem trenutku izjavil, da ne bo več zahteval vrnitev Aljaske Sovjetski zvezi. Američani naj bi postali nato nejevoljni, saj ZSSR tako de facto kot de jure ni imela nobene pravice do tega ozemlja. Ta zgodba vsake toliko časa splava na površje in nato o njej razglabljajo celo nekateri ruski politiki, na primer vodja Liberalno-demokratske stranke Vladimir Žirinovski.

Kakorkoli, obstaja še en mit, povezan z Aljasko. To je trditev, da naj Rusija nikoli ne bi dobila denarja za odkup.

Zlato, ki ni potonilo

Po nekem drugem mitu pa naj bi 7,2 milijona ameriških dolarjev oziroma 11.362.481 rubljev in 94 kopejk v zlatu 16. julija 1868 potonilo na dno Baltskega morja skupaj z ladjo Orkney.

Lastnik ladje William Thomson naj bi jo namreč pognal v zrak, da bi dobil odškodnino od zavarovalnice za izgubljen tovor. Primer je podrobneje opisan v tem članku (v angleščini), a glavna pomanjkljivost hipoteze o domnevno oškodovani Rusiji je očitna: izplačilo denarja se je zgodilo 1. avgusta leta 1868, zato zlato na Orkney zagotovo ni bilo namenjeno za Rusijo. Še več, ladja je tega leta v bistvu plula v Južno Ameriko in ne v Sankt Peterburg.

Kar se tiče samega denarja, razlaga ruski zgodovinar Aleksander Petrov, pa je bilo skoraj vseh 11 milijonov rubljev porabljenih v tujini in ni niti prišlo v Rusijo. Porabili so jih namreč za nakup opreme za izgradnjo ruskih železnic, zato niti ni bilo potrebno prevažati kakšnega zlata po morju.

Malo za šalo, malo zares: ruske kukavice osvajajo Aljasko.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.