Stalinove ženske: Kdo vse je delil posteljo s sovjetskim voditeljem?

Aleksander Kislov
Še bolj kontroverzno od Stalinovega političnega delovanja je bilo njegovo zasebno življenje, o katerem sicer ne vemo veliko. So pa njegov nestanoviten značaj iz prve roke izkusile te ženske.

Kato Svanidze – dekle iz revne družine

Pravijo, da je bila Stalinova prva žena Jekaterina (Kato) Svanidze tako plaha, da se je skrivala pod mizo, ko so prišli na obisk prijatelji njenega moža.

Kato je Josifa Džugašvilija spoznala preko svojega brata Aleksandra, ki je bil njegov sošolec na semenišču v Tbilisiju. Štiriindvajsetletni Stalin se je vanjo močno zaljubil in se želel čim prej poročiti. Kato je bila dekle iz revne gruzijske družine, stara komaj 16 let. Stalinu je postavila samo en pogoj – poroka naj bo cerkvena.

Tako sta leta 1906 sklenila zakonsko zvezo in še istega leta je Kato rodila prvega sina Jakova. A samo leto dni zatem je zbolela in umrla. Pravi razlog njene smrti ni povsem jasen. Nekateri pravijo, da je umrla zaradi tuberkoloze, drugi, da je bil razlog za smrt tifus. Priče se spominjajo, da je njena smrt Stalina tako pretresla, da je na pogrebu planil v grob.

Ljubezen, ki jo je bodoči sovjetski voditelj čutil do Kato, pa ni prizanesla njeni družini. V 30. letih je namreč postal žrtev Stalinovih čistk tudi njen brat Aleksadner. Ko je za njegovo smrt izvedela njegova žena, je tudi sama umrla zaradi srčnega infarkta.

Marija in Lida – romanca v izgnanstvu

Stalin in Lida Platonovna Davidova (Pereprigina)

Po smrti Kato so revolucionarnega Stalina petkrat izgnali v Sibirijo, kjer je imel vsaj dve razmerji z ženskama. Prva je bila Marija Kuzakova. Mlada vdova z otroki je leta 1911 Stalina sprejela v stanovanje kot podnajemnika in kmalu sta začela razmerje, v katerem je zanosila. A leto dni zatem se je Stalinovo izgnanstvo končalo, nakar je zapustil Sibirijo, da bi nadaljeval z revolucionarnim delom. Rojstvu svojega sina Kostje ni prisostvoval.

Lida Pereprigina je bila ob začetku razmerja s takrat 37-letnim Stalinom kmečko dekle, staro komaj 14 let. Skupaj sta živela v obdobju med 1914 in 1916, Lida pa mu je rodila dva otroka. Prvi je umrl ob rojstvu, drugi pa se je rodil aprila 1917. Poimenovala sta ga Aleksander. Ker so domačini v vasi obtožili Stalina zapeljevanja mladoletnice, je moral obljubiti, da se bo z njo poročil. A čim se je končalo njegovo izgnanstvo, je vas zapustil in se ni več vrnil.

Obe ženski sta kasneje pisali Stalinu in prosili za pomoč, vendar odgovora nista dočakali. Namesto tega sta bili v 30. letih prisiljeni v podpis dokumenta, s katerim sta se zavezali k molku o tem, kdo je oče njunih otrok.

Nadežda Alilujeva – strel v srce

Stalinov zakon z njegovo drugo ženo je trajal 12 let. Nadeždo je spoznal še kot mlado dekle, saj je ogromno časa preživel z njeno mamo Olgo. Po nekaterih pričevanjih naj bi nekoč rešil majhno Nadjo, ko je padla v morje (Alilujeva je bila po rodu iz Azerbajdžana ob Kaspijskem jezeru).

Zares sta se spoznala šele, ko se je 37-letni Stalin vrnil iz Sibirije. Nadji je bilo 16 let in zaljubila se je do ušes. Dve leti kasneje sta se poročila. Zakon, za katerega sodobniki pravijo, da je bil sklenjen z iskrenimi nameni in resnično ljubeznijo, se je tragično končal s samomorom. Leta 1931 se je Nadežda ustrelila v srce s pištolo. Sobarica jo je našla mrtvo zraven njene postelje.

Po nekaterih navedbah naj bi Nadežda zaradi okrutnosti svojega moža trpela za hudo depresijo. »V Josifovi prisotnosti je bila Nadja kot nekakšen fakir na cirkuški predstavi, ki hodi bos po črepinjah stekla z nasmeškom za občinstvo, a hudo napetostjo v očeh. Nikoli ni vedela, kdaj bo prišel naslednji izbruh jeze in v kolikšni meri,« se je njune zveze spominjala njena tesna prijateljica Irina Gogua.

Po nekem drugem scenariju naj bi Stalin med prepirom svoji ženi zabrusil: »Ali veš, da si moja hči?« O tem je poročala novinarka Olga Kučkina, katere sorodniki so bili prijatelji Nadežde Alilujeve. Stalin naj bi ženo prisilil v deset splavov.

Olga Lepešinskaja in Vera Davidova – ljubezen z odra

Stalin in Olga Lepešinskaja

Marija Svanidze v svojem dnevniku opisuje preference sovjetske elite. Pravijo, da naj bi Stalin imel najljubšo balerino – Olgo Lepešinsko. Čeprav sama nikoli ni priznala razmerja z njim, je bila ena stvar precej očitna – Stalin je rad in pogosto zahajal v Bolšoj teater, ko je nastopala ona. Voditelj ji je poklanjal cvetje in jo vabil na sprejeme. Leta 2004 je povedala naslednje: »Balerine smo bile zaljubljene vanj. Znal je biti zelo prijeten in prijazen, vendar je bil to verjetno samo videz, ki ga je oddajal navzven. Po duši je bil namreč zelo jezen in maščevalen.«

O operni pevki Veri Davidovi je znanega še manj. Njene spomine z naslovom Izpoved Stalinove ljubimke so izdali v Londonu leta 1983, vendar jih njena družina ne priznava. Sodeč po dnevniku je njuno razmerje trajalo 19 let.

Leta 1932 je na nekem sprejemu v Kremlju Davidova (takrat že poročena ženska) v žepu našla sporočilo, na katerem je pisalo, da jo zunaj čaka šofer. Davidova se je odpravila na skrivni zmenek s Stalinom. Po močni kavi jo je voditelj povabil v sobo z velikim kavčem. Vprašal naj bi jo, če lahko izklopi luči, saj da bo pogovor tako »bolje potekal«. Brez da bi počakal na odgovor, je to tudi storil. Ob nadaljnjih srečanjih naj bi preprosto ukazal: »Tovarišica Davidova, slecite se.«

»Kako naj bi ga zavrnila ali se upirala? Samo ena njegova beseda bi zadostovala, da me uniči tako karierno kot fizično,« je zapisala. V času trajanja njune afere je Davidova dobila dvosobno stanovanje v Moskvi in trikrat prejela Stalinovo nagrado.

Valja Istomina – Stalinova zadnja ženska

Valja Istomina, ki je bila Stalinova osebna sobarica, je najverjetneje doživela največ gorja. Na začetku je bila »namenjena« generalu Nikolaju Vlasiku, vodji Stalinove osebne straže. Hkrati se je zapletala z drugimi moškimi, vključno z Lavrentijem Berijo, šefom NKVD. Ko jo je naposled »opazil« Stalin, so se vsi ostali umaknili. Mlado žensko so preselili v Stalinovo dačo v Kuncevu, kjer je skrbela za hišna opravila.

17 let zatem se je odvila tragedija, ko je Stalin zbolel, Valjo pa sta posilila Vlasik in Berija. Ko je Stalin izvedel za to »nezvestobo«, je ukazal aretacijo žene in jo poslal v zloglasno taborišče Kolima v Magadanski regiji. Aretirali so tudi Vlasika, medtem ko so Beriji prizanesli.

Na Valjino srečo so ji ob prihodu v Kolimo sporočili, da Stalin ne more brez nje, nakar je bila poslana nazaj v Moskvo.

Po Stalinovi smrti je njegova hči Svetlana Alilujeva pisala o Valji v svoji knjigi z naslovom Dvajset pisem prijatelju: »Padla je na kolena, položila glavo na prsi mrtvega moža in začela ihteti kot vaška žena. Do svoje smrti je bila prepričana, da ni boljšega moškega na svetu od mojega očeta.«

Preberite še:

Poslednji dan Stalina: Ali so sovjetskega voditelja v resnici umorili?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke