Boljševiška revolucija je ženskam priborila enake pravice, kot so jih imeli moški. Vladimir Lenin je leta 1919 pisal: »V eni od najbolj zaostalih evropskih držav je sovjetska oblast v samo dveh letih dala ženskam enak status, kot ga ima »močnejši« spol, in naredila več za žensko emancipacijo, kot pa so vse napredne, razsvetljene, »demokratične« republike sveta naredile v 130 letih skupaj.«
Lenin ponosno nadaljuje: »Razsvetljenstvo, kultura, civilizacija in svoboda … Vse te lepe besede gredo v kapitalističnih buržoaznih republikah z roko v roki z zloglasnimi, odvratnimi in brutalnimi zakoni, ki ženske razumejo kot podrejena bitja, ki zunajzakonskim otrokom ne dajejo enakih pravic kot t. i. »legitimnim« ter ponižujejo in žalijo ženske. Sovjetska republika, republika delavcev in kmetov, je hitro izbrisala vse te zakone in ni pustila niti sledi buržoazne krivičnosti in licemernosti.«
Sovjetska zveza je prepovedala kakršenkoli cerkveni vpliv na zakonsko skupnost. Zunajzakonski otroci so imeli enake pravice kot otroci, rojeni v zakonu, ženske pa so dobile pravico, da same sprožijo ločitveni postopek.
Ne samo to, ženske so dobile tudi enake pravice kot moški v obliki plač, plačanega dopusta in zdravstvene varnosti na delovnem mestu. Pojem porodniškega dopusta se je prvič pojavil ravno v Sovjetski zvezi. Nič čudnega zato ni, da je v samo sedmih letih (1923-1930) število zaposlenih žensk v državi naraslo s 423.000 na 885.000.
Sovjeti so izenačili moške in ženske politične pravice. Tekom dvajsetih let so ženske predsedovale skoraj 600 sovjetom (predstavniškim organom oblasti). Radikalno transformacijo ženske vloge v Rusiji so po revoluciji 1917 podprli tudi mediji, oblasti pa so žensko emancipacijo propagirale s plakati.
Preberite še o ruskih ženskah, ki so močno pripomogle k padcu nacizma.