Ali je bila Rusiji ukradena zmaga v prvi svetovni vojni?

Getty Images
Nekateri trdijo, da je bila Rusija nedvomno na poti do zmage v prvi svetovni vojni, a so ji zmago "ukradli" politiki, ki so leta 1917 organizirali dve revoluciji in kasneje podpisali mirovni dogovor z Nemčijo. Kaj je narobe s takšnim pogledom?

»Jeseni 1915 je bila nemška vojska zaustavljena na frontah, ki so bile daleč od Moskve ali Petrograda. In za ljudi, ki znajo razmišljati strateško ali bolje rečeno zgodovinsko, je jasno, da smo proti koncu tega leta zmagali vojno! Ostalo je samo še vprašanje, kdaj je bo konec in za kakšno ceno? … Nemčija je bila pogubljena.« Tako je komentiral višji raziskovalni sodelavec na Ruskem zgodovinskem inštitutu Vladimir Lavrov. Jeseni 1915 se je namreč nemška ofenziva na vzhodni fronti ustavila, nemška strategija bliskovite vojne (Blitzkrieg) pa je spodletela tako v Rusiji kot v Franciji.

»Izdaja ruskih nacionalnih interesov«

Prepričanja o »izgubljeni vojni« pa ne delijo samo določeni zgodovinarji, ampak celo nekateri najvišji politiki. »Zmaga je bila ukradena. Ukradli so jo tisti, ki so klicali k porazu domovine in lastne vojske, sejali nemir, da bi prevzeli oblast ter s tem izdali nacionalne interese,« je izjavil predsednik Putin pred nekaj leti, ob stoletnici začetka prve svetovne vojne. Da je bila Rusija na poti k zmagi, meni tudi okoli 40 % Rusov, glede na neko raziskavo. 

Putin je tukaj jasno okrivil boljševike, ki so oktobra 1917 vrgli prehodno vlado, ki je vodila Rusijo od sestopa carja Nikolaja II. z oblasti istega leta. Boljševiki so prišli na oblast z obljubo, da bodo končali vojno, in to obljubo so marca 1918 tudi izpolnili, ko so podpisali mirovni sporazum z Nemčijo. Prva svetovna vojna se je končala novembra, ko sta Nemčija in Avstro-Ogrska končno kapitulirali.

»Nemški svinčeni dež«

Trditve o »izgubljeni zmagi« se morda na prvi pogled zdijo presenetljive. Vojna se je za Rusijo začela katastrofalno. Leta 1914 je država utrpela poraz dveh svojih armad v Vzhodni Prusiji, 1915 pa je bilo leto t. i. »velikega umika«, ko je Ruski imperij izgubil ogromna ozemlja na zahodu. Eden od razlogov za to je bilo pomanjkanje orožja in streliva, še posebej topovskih krogel, saj rusko gospodarstvo ni zmoglo zagotoviti dovolj zalog za vojno.

»Nemci orjejo bojna polja s svinčenim dežjem, celo rovi se sesedajo in pod sabo pokopavajo branitelje. Oni porabljajo kovino, mi pa človeška življenja. Oni napredujejo, okrepljeni z uspehom, medtem ko mi trpimo težke izgube in prelivamo kri samo za to, da se branimo in se umikamo,« je prvo leto vojne v svojem pismu takratnemu obrambnemu ministru Alekseju Polivanovu povzel eden od ruskih generalov.

»Rusija je prebrodila krizo«

Ampak v začetku leta 1917 je bila Rusija v mnogih pogledih v drugačni situaciji kot na začetku vojne. »Priča smo začetku razvoja ruskega vojaško-industrijskega sektorja … Leta 1916 je ruska industrija prebrodila krizo, vendar zelo neenakomerno … Proti koncu 1916 je bil sprejet nov program industrijske proizvodnje,« pravi zgodovinar Vasilij Cvetkov. Po nekaterih ocenah naj bi Rusija za vojno takrat namenjala 20-23 % svojega BDP, kar je bilo še vedno manj od Britancev, ki so namenjali 37 %, vendar se je v Rusiji vseeno začel kazati določen potencial.

Leta 1916 je stekla tudi velika ruska ofenziva (ofenziva Brusilova) proti Avstro-Ogrski. Za razliko od predhodnih akcij je bila ta uspešna, čeprav je ruska vojska na koncu ni znala pretvoriti v spremembo razmerja moči na vzhodni fronti, kljub vsemu vloženemu trudu in številnim izgubam.

»Izčrpanost Rusije«

General Aleksej Brusilov (1853-1926), ki je vodil uspešno ofenzivo na jugovzhodni fronti.

A po mnenju mnogih zgodovinarjev ruski gospodarski dosežki in uspeh vojske generala Brusilova niso bili dovolj za zmago. »Obstaja prepričanje, da je ofenziva Brusilova izčrpala Rusijo, saj so bile žrtve izredno visoke,« meni raziskovalec Aleksander Šubin.

Zgodovinar sicer priznava, da je postalo rusko gospodarstvo do leta 1917 bolj intenzivno za potrebe obnavljanja vojske, vendar je bila cena za to previsoka, saj se je s tem spodjedalo preostanek gospodarstva. »Lahko bi rekli, da je vojaški napor tega leta sprožil februarske družbene nemire. Napor je bil tolikšen, da so se še pred revolucijo pojavile težave v Donbasu (industrijska regija na vzhodu Ukrajine), razpad transporta pa je privedel do pomanjkanja celo v prestolnici. Arhaični družbenopolitični sistem se s temi napori ni mogel soočiti.«

»Usodna napaka«

Upanja na »odločilni udarec« proti Nemčiji s strani Rusije tudi brez februarske revolucije ne bi moglo biti, saj ruske enote nikoli niso bile zares uspešne proti nemški vojski v tej vojni. Rusija tudi ni mogla preprosto čakati, da vojno zmagajo njene zaveznice, saj je antanta potrebovala Rusijo, da nase veže centralne sile. Država se je zato bila prisiljena boriti.

Bilo se je tudi težko zanašati na pomoč ZDA. Te so v vojno sicer stopile aprila 1917, vendar so se začele resneje vojskovati šele leto dni kasneje.

Po mnenju še enega zgodovinarja, Borisa Sokolova, »Rusija že proti koncu leta 1916 ni bila sposobna za vojskovanje, a tisti, ki so prišli na oblast februarja 1917, tega niso mogli sprevideti«. Prehodna vlada je do zadnjega poskušala vztrajati v vojni in kot razlog poudarjala obveznosti do ruskih zaveznic. »To je bila usodna napaka, ki je privedla do boljševiške revolucije v oktobru,« zaključi Sokolov.

Preberite še: Kako pomembna je bila zavezniška pomoč Rusiji med prvo svetovno vojno?

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke