Kako pomembna je bila zavezniška pomoč Rusiji med prvo svetovno vojno?

»Nimamo dovolj hrane. Ljudje stradajo. Mnogi vojaki nimajo škornjev, stopala si ovijajo s povoji … Velike izgube med pehoto in oficirji. Imamo polke, v katerih je ostalo samo nekaj oficirjev. Še posebej zaskrbljujoče je stanje artilerijskih zalog. Prebrali so nam ukaz poveljnika, da smemo porabiti največ 3-5 krogel na eno havbico. Naša artilerija ne pomaga pehoti, na katero dežujejo sovražnikove granate … Poslali so nam okrepitve: 14.000 vojakov, ki niso imeli dovolj pušk.«

Tako je pisal nek ruski vojaški častnik v svojem dnevniku proti koncu leta 1914, pet mesecev po izbruhu vojne.

Ruski vojaki v okopih v času premora med bojem, 30. aprila 1917

Getty Images

Vojna je bila za Rusijo prava katastrofa. To je postajalo vse bolj očitno, ko so spomladi 1915 Nemci in Avstrijci začeli veliko ofenzivo. Ruska vojska je bila prisiljena v umik, med katerim je izgubljala vojake in ogromna ozemlja na zahodu. General Aleksejev, bodoči vrhovni poveljnik ruskega generalštaba, je naštel pet glavnih razlogov za vojaški polom Rusije. Prvi je bilo pomanjkanje artilerijskega streliva, kar je opisal z besedami »najpomembnejši in najbolj zaskrbljujoč primanjkljaj s smrtonosnimi posledicami«. Med drugimi dejavniki je izpostavljeno pomanjkanje težke artilerije ter pušk in streliva zanje.

Odsotnost artilerije

Rusija je bila izjemno nepripravljena na prvo svetovno vojno. Seveda nobena večja sila v konfliktu ni bila zanj zadovoljivo pripravljena, a je bila v ruskem primeru situacija še toliko slabša zaradi gospodarskih težav. Relativna zaostalost države ni omogočala hitrega povečanja proizvodnje in zagotavljanja potrebnih vojaških zalog. Tukaj so roko ponudili zavezniki. Rusija je od Velike Britanije, Francije in ZDA dobila havbice, artilerijsko strelivo, puške in ogromno drugega orožja in streliva.

Ruska pehota, 1916

Getty Images

Kar se tiče topništva, je bilo najbolj kritično pomanjkanje težke artilerije. Rusija je težke havbice začela proizvajati šele leta 1916 (tretje leto vojne), medtem ko na primer 8, 9, 10 in 11-inčnih havbic sploh ni proizvajala. Vojaški vrh je zahteval na stotine kosov tega orožja, zato so ga morali uvažati. Z uvozom pa nikoli niso dobili vsega, kar so hoteli. V primeru 11-inčnih havbic je Rusija recimo dobila samo 3,8 % tega, kar je potrebovala.

Rezultat je znan. V začetku leta 1917 je imela Rusija v primerjavi z zavezniki petkrat manj artilerije za ognjeno podporo in devetkrat manj težke artilerije. V povprečju sta na ruskem delu fronte na vsakem kilometru bila postavljena po dva topova, medtem ko jih je na francoskem delu bilo 12.

Odsotnost streliva

Rusko vojsko je pestilo tudi veliko pomanjkanje artilerijskega streliva. Rusi na nobeni točki vojne niso mogli dobiti toliko streliva, kolikor so ga potrebovali vojaki.

»Spominjam se bitke pri Przemyslu sredi maja 1915. 11 dni ostrega boja … 11 dni strašnega grmenja nemške težke artilerije, ki je dobesedno zbrisala celotne jarke z njihovimi branitelji vred. Mi na to skoraj nismo odgovorili, saj nismo imeli s čim! Regimenti, izčrpani do zadnje stopnje, so odbijali napad za napadom z bajoneti in posameznimi streli. Kri je tekla povsod … Število grobov je naraščalo, dva naša regimenta je nemška artilerija skoraj popolnoma uničila,« je svoje vtise o stanju v ruski vojski zbral eden od najbolj znanih ruskih poveljnikov, general Anton Denikin.

Nemški tank A7V

Getty Images

Rusija je sicer izjemno povečala lastno proizvodnjo streliva, vendar to še zmeraj ni bilo dovolj. Zavezniki so pomagali dostaviti okoli 30 % le-tega. V primeru težke artilerije je pomoč pri strelivu iz tujine znašala kar 75 %. A niti to ni bilo dovolj za vojsko …

Omejevanje apetitov

Tuja pomoč je bila pogosto problematična. Ko je ruska delegacija jeseni 1915 prispela v London, da Britance obvesti o svojih potrebah, je britanski premier Lloyd George rekel, da so »naše potrebe po orožju večje od tistih pri naših zaveznikih,« s čimer je namignil, da naj Rusi omejijo svoje apetite.

Zavezniki so Rusijo začeli zalagati šele konec leta 1915, pri čemer pa posel ni bil vedno pošten. Rusija je v ZDA naročila skoraj 4 milijone pušk in v začetku 1917 plačala v zlatu. Od vseh podjetij je svoje obljube izpolnil samo Winchester, ki je dostavil 300.000 pušk. Drugi proizvajalci so dostavili vsega okoli 10 % tistega, za kar so jim plačali.

Ruski vojaki v okopih na prvi bojni liniji blizu Panevežske železnice na dvinski fronti

Nikolaj Pašin/Sputnik

Bivši obrambni minister Mihail Beljajev je razkril, da so ameriška podjetja sprejemala naročila s »kriminalno lahkotnostjo«, čeprav niso imela dovolj proizvodnih kapacitet, da bi obveze sploh lahko izpolnila. Pritožbe so šle tudi na račun Britancev, saj je bilo dobavljeno blago slabe kakovosti in drago.

Februarja 1917 je ruska stran zaveznikom oznanila svoje potrebe glede orožja. Dogovorili so se za tretjino tega, kar so zahtevali Rusi. Zaključimo lahko, da je bila zavezniška pomoč Rusiji sicer ključna, vendar še zdaleč ne dovolj, kar je verjetno tudi deloma vplivalo na izstop Rusije iz vojne marca 1918.

Preberite še: Zakaj so se ruske ženske pridruževale "bataljonom smrti" v prvi svetovni vojni?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.