Sodobni Rusi se malce posmehujejo nekaterim navadam svojih staršev, ki so na primer hranili veliko stvari za prihodnost ali se redko nasmihali na ulici. So pa iz sovjetskih časov ostale nekatere navade, ki se bi jih bilo dobro držati tudi danes, da bi se izognili ekološki katastrofi.
1. Nakupovanje z lastnimi vrečkami iz blaga
Kaj bi storili, če v trgovinah ne bi bilo plastičnih vrečk (očitno bo to kmalu spet pogost pojav)? V Sovjetski zvezi so ljudje ves čas nosili s seboj mrežasto vrečko, ki so ji pravili avoska (»mogoče pa« vrečka »za vsak primer«). Te vrečke so bile kompaktne, zlahka se jih je opralo in posušilo, zdržale so leta. Avoske so bile zadosti majhne, da ste jih pospravili v žep, hkrati pa so lahko prenesle tudi do 70 kg. Še več, proizvajalo jih je državno društvo slepih in slabovidnih. Danes so nekateri oblikovalci spet vrnili avosko v življenje, ampak na način, da so jo spremenili v »trendi« pripomoček, ki je naprodaj v »modnih« trgovinah.
2. Večkratna uporaba plastičnih vrečk
V sovjetskih časih so imeli drugačen odnos do plastike kot danes. Plastika je bila pogosto v pomanjkanju in je bila tako skoraj kot luksuz. Danes težko verjamemo, da je človek v Sovjetski zvezi celo izgledal bolj modno, če je imel plastično vrečko namesto navadne. Sovjetski ljudje so plastične vrečke prali in jih uporabljali za mnoge stvari, dokler se niso strgale. Še danes imajo nekateri navado, da imajo doma plastično vrečko, v katero dajejo druge vrečke. Za kaj pa ljudje plastične vrečke uporabljajo danes? Za smeti. To pa ni ravno dober način za zmanjšanje porabe plastike, kajne?
3. Gojenje svoje hrane na vikendu
Lokalno pridelana hrana, vključno s sezonskim sadjem in zelenjavo, je prijaznejša okolju v primerjavi s hrano, ki jo pripeljejo z močno oddaljenih delov sveta. Lokalna hrana potrebuje manj konzervansov, da bi ostala sveža, za transport se potroši manj goriva. Če nimate svoje vikendice na podeželju, pa lahko vsaj kupujete več lokalno pridelane hrane.
4. Več popravljanja stvari, manj metanja proč
Da, obstajajo celo šale na to temo, kako sovjetski ljudje nikoli niso ničesar vrgli proč, ker je bilo mnoge stvari tako težko dobiti. Nihče ni na primer zavrgel škornjev zaradi zdelane pete ali jakne s pokvarjeno zadrgo. Preden nekaj vržete proč, vsaj malo pomislite, ali morate res zdaj kupiti novo stvar namesto te ali je ta stara stvar vendarle zadosti dobra.
5. Recikliranje stekla in papirja
Seveda vsi vedo, da sta steklo in karton okolju prijaznejša od plastike. Mnogi Rusi se spominjajo, da je bilo za časa njihovega otroštva mleko na voljo samo v trikotnem kartonskem pakiranju ali steklenicah. Sir in klobase so bile ovite v papir in ne v polietilen. Vsa ta embalaža je bila primerna za ponovno uporabo.
V vseh sovjetskih šolah so otroci in študenti zbirali odpadni papir in nepotrebne knjige za recikliranje, temu so rekli makulatura. Obstajala so celo tekmovanja, kdo bo zbral več. Iz recikliranega papirja so potem delali karton. S tem so sovjetski otroci pomagali industriji, da je posekala manj dreves.
Drugi so v sovjetskih časih zbirali steklenice in jih prinašali na posebne oddelke v trgovinah. Pred oddajo v reciklažo je bilo potrebno samo oprati steklenico in odstraniti nalepke. Za vrnjene steklenice so dali kar veliko denarja, kar je dajalo finančno motivacijo za njihovo zbiranje. Danes podobne sisteme najdemo v večini evropskih držav in razvitih držav po svetu.
6. Oblačila so dobila drugo življenje
Sovjetska zveza ni imela toliko trgovin z oblačili kot danes Rusija, zato so morali Rusi, ki so hoteli biti modni, biti bolj ustvarjalni. Mnogi so tako sami šivali obleke ali pa so hodili h krojačem. Edini problem je bil v tem, da je bilo potrebno zbrati dovolj tkanin za uresničitev zamisli. Tako so pogosto stare obleke predelali v nove, ko so bile prestare in preveč zdelane za nošenje, pa so jih uporabili kot čistilne krpe. Poskusite sami: spremenite svoje stare kavbojke v trendi kratke hlače ali pa si iz stare zdelane obleke naredite kratko majico – tako boste proizvedli veliko manj smeti.
7. Subbotniki – udarniško čiščenje
Ste vedeli, da so prebivalci Sovjetske zveze dvorišča in javna mesta čistili sami? Zbirali so odpadke in sadili drevesa med posebnimi dnevi za čiščenje, ki so jim pravili subbotniki (iz ruske besede za soboto – subbota). V Rusiji se je praksa še danes ohranila v nekaterih izobraževalnih in državnih ustanovah.
Preberite še: »Kdo je zadnji?« ali nakupovanje na sovjetski način