Tradicionalne utrdbe, znane kot kremlji, so precej dobro ohranjene v številnih starih ruskih mestih. Kljub temu pa je simbol in srce države postal prav tisti Kremelj v Moskvi.
Moskovska trdnjava ni od nekdaj izgledala tako kot danes, saj je bila v zadnjih 800 letih prenovljena kar nekajkrat. Do 14. stoletja so moskovski knezi živeli v leseni graščini iz ogromnih hrastovih debel, ki še danes navdušujejo arheologe.
Ta lesena trdnjava pa Moskvi ni nudila dobre zaščite in tako so les med letoma 1367 in 1368 zamenjali z apnencem. Na tej točki je Kremelj postal znan kot ena od najbolj nepremagljivih trdnjav v Evropi.
Apnenec pa ni najbolj obstojen material, zato se je počasi začel krušiti. Ko so stalne obnove in popravila trdnjave knezom začela presedati, so se odločili, da zgradijo popolnoma novo. V drugi polovici 15. stoletja so Kremelj preobrazili v to, kar je danes. Stolpe in dele obzidja so podrli in enega za drugim postopoma nadomestili. Vse do 20. stoletja je bil Kremelj odet v belo. Svojo značilno rdečo barvo je dobil šele zatem.
Med globoko politično krizo v zgodnjem 17. stoletju je Kremelj doživel najdlje trajajočo tujo okupacijo v svoji zgodovini. Poljsko-litovske čete so ga zasedale dve leti (1610 – 1612), preden jih je končno premagala in pregnala vojska ruskih prostovoljcev.
Kasneje se je ruska država precej razširila in Moskva je ostala v njenem zaledju. Kremelj je s tem izgubil svoj vojaški pomen, zato so odstranili vse topove, stolpi pa so od takrat dalje igrali zgolj dekorativno vlogo.
V zgodnjem 18. stoletju so prestolnico prestavili v Sankt Peterburg in Kremelj je prenehal služiti za domovanje carjem. Ruski voditelji so se tja vrnili šele leta 1918, ko so boljševiki prestavili prestolnico nazaj v Moskvo.
V vojni z Napoleonom je Kremelj zasedla francoska vojska. Med umikom je nato Napoleon ukazal razstreliti trdnjavo, vendar je večino eksplozij na srečo preprečil močan dež. Veliko kremeljskih zgradb je bilo vseeno precej poškodovanih.
Rdeče zvezde na vrhovih stolpov niso svetile samo dvakrat v zgodovini. Prvič med drugo svetovno vojno, da se nemški piloti ne bi mogli po njih orientirati, drugič pa v 90-ih za potrebe snemanja filma Sibirski brivec režiserja Nikite Mihalkova.
Danes je moskovski Kremelj neverjetna zbirka edinstvenih zgradb iz različnih obdobij. Srednjeveške cerkve in veličastne palače iz časa carske Rusije in Sovjetske zveze stojijo druga ob drugi.
Ali ste vedeli, da ima Kremelj tudi prav posebno vrsto pernatih stražarjev? Preberite, kako danes trdnjavo varuje posebna »eskadrilja« ptic roparic.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
