Štirje zgodovinski trenutki, ko so Rusi nesebično tvegali življenja za tujce

Vitalij Nevar/TASS, Getty Images
Zgodovina nas uči, da mnogi Rusi nesebično pomagajo ljudem iz drugih držav, celo za ceno lastnih življenj.

1. Pomoč ruskih mornarjev

Potres na jugu Italije leta 1908 je bil najmočnejši v sodobni evropski zgodovini. Potresni sunki z magnitudo 7,5 so uničili vse zgradbe v sicilijanski Messini, tri metre visoki valovi pa so odnesli na desetine manjših obmorskih krajev. Potres je terjal kar 200.000 življenj. Takoj po katastrofi je izbruhnila panika zaradi pomanjkanja državne pomoči. Prvi, ki so prihiteli na pomoč, so bili ruski mornarji, ki so v bližini izvajali vojaške vaje.

Mornarji so izpod ruševin uspeli rešiti okoli 100 ljudi in postavili začasno bolnišnico, kjer so poškodovanci lahko dobili prvo pomoč. A to ni bilo vse – ruski zdravniki so kljub danim razmeram izvedli nekaj zelo zapletenih operacij. Več mornarjev je reševalno akcijo plačalo z lastnimi življenji.

V znak hvaležnosti so italijanske oblasti mornarje nagradile s srebrnimi medaljami, medtem ko so poveljniki prejeli še višja odlikovanja. Pravijo, da je car Nikolaj II. enemu svojih visokih mornariških uradnikov dejal, da so ti mornarji naredili več za ugled Rusije kot vsi diplomati med njegovo vladavino skupaj.

2. Življenja za Francoze

Ruska ofenziva proti Nemčiji v prvi svetovni vojni marca 1916 blizu beloruskega jezera Naroč je bila slabo pripravljena in se je končala v vsesplošnem pokolu. V dveh tednih napadanja v slabem vremenu so Rusi uspeli zavzeti le 10 km območja. Cena je bila ogromna: Rusija je izgubila 78.000 vojakov, nemške izgube pa so bile dvakrat manjše.

Ta ofenziva se sploh ni zgodila na rusko pobudo. Bila je sprožena na prošnjo Francije v času srditih bojev pri Verdunu, da bi preusmerili nemško pozornost in razbremenili zahodno fronto. »Naša ofenziva marca 1916 je bila izvedena zaradi vztrajanja francoskega generalštaba, ki je skušal izboljšati pogoje enotam, ki so branile predmestje Verduna,« je pisal eden od ruskih visokih vojaških funkcionarjev general Gurko.

Čeprav je bila ofenziva taktično gledano poraz, je pomagala doseči strateški cilj. Množično žrtvovanje ruskih vojakov je na koncu pomagalo Franciji, saj so Nemci z zahodne fronte umaknili štiri divizije in jih poslali na vzhod.

3. Osvoboditev Auschwitza

Ko je Rdeča armada 27. januarja 1945 osvobodila največje nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz, so tam našli 7.000 popolnoma izčrpanih zapornikov, ki bi morali biti kmalu usmrčeni. 60.000 drugih internirancev so pred tem na predvečer sovjetske ofenzive na Poljsko umaknili Nemci sami. Mnogi med njimi niso prispeli do kraja, kamor so jih poslali, saj so bili izmučeni in so komaj hodili. Med »pohodom smrti« so končali pod streli svojih stražarjev.

»Interniranci so izgledali izjemno izčrpano. Starci, otroci, matere z dojenčki in najstniki so bili napol goli. Veliko je bilo pohabljencev s sledmi mučenja.« To so, sodeč po nekem poročilu, videli sovjetski vojaki, ko so vstopili v taborišče.

Kmalu po osvoboditvi Auschwitza so se pojavile ocene, da so nacisti tam pobili okoli 2 milijona ljudi, a pred nekaj leti so ruski obveščevalni organi odprli arhivske dokumente, ki pričajo o dvakrat večji številki. Med osvobajanjem taborišča je bilo ubitih več kot 200 sovjetskih vojakov in častnikov. Sovjetskim enotam je bila s strani nadrejenih prepovedana uporaba artilerije, da bi se izognili žrtvam med interniranci.

4. Odpravljanje posledic katastrofe v Fukušimi

Ruski reševalci so tvorili najštevilčnejšo skupino med reševalnimi ekipami na Japonskem po katastrofi v Fukušimi leta 2011. Okoli 200 pripadnikov Ministrstva za izredne razmere (MČS) je poletelo na Japonsko, da bi pomagalo pri saniranju posledic potresa in cunamija, ki je poškodoval tamkajšnjo jedrsko elektrarno.

Reševalci iz Rusije so bili hkrati med prvimi, ki so prispeli na Japonsko, a na žalost niso uspeli najti nobenega preživelega. Izkopali so več kot 100 trupel.

Ob sprejemu na japonski ambasadi v Moskvi pred nekaj leti je nek član japonske diplomatske misije pohvalil junaštvo ruskih reševalcev in spregovoril o enem izmed dogodkov, ki se mu je vtisnil v spomin: »Na gori ruševin je bilo vozilo s truploma ženske in otroka. Pripadniki Japonske nacionalne garde niso imeli težke opreme, zato niso upali spraviti trupel iz avta. Nato je nek ruski reševalec splezal na ruševine, razbil okno in previdno izvlekel najprej žensko nato pa še otroka, ter trupli prinesel dol … Bil sem pretresen in sram me je bilo lastne neodločnosti. Istočasno sem bil vesel, da očitno obstajajo junaki na tem svetu. Ti junaki ste vi!« je japonski diplomat povedal ruskim reševalcem, ki so bili prisotni na dogodku.

Preberite še: Heroj v poslovni obleki je rešil dve ženski v poplavljenem ruskem mestu

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke