V Rusiji postaja vse topleje, kar je slaba novica, pravijo na ruskem ministrstvu za naravna bogastva in ekologijo. Pred kratkim je v javnost prišlo poročilo ruske vlade o stanju okolja, v katerem je zapisano: "V obdobju od 1976 do 2017 je temperatura v Rusiji rasla hitreje kot na povprečni globalni ravni. Povprečna globalna letna temperatura je zrasla za 0,18 stopinj, v Rusiji pa za 0,45 stopinje Celzija."
Z drugimi besedami, globalno segrevanje je kruta realnost, ki pa se v Rusiji odvija hitreje kot drugje. Zakaj je temu tako?
"To se dogaja v državah severa, kot sta Rusija in Kanada," je v intervjuju izjavil Vladimir Čuprov, vodja energetskega programa organizacije Greenpeace Russia. "Vse države na severu čutijo posledice globalnega segrevanja hitreje kot države ob ekvatorju in v tropih, saj se na severu postopoma tali permafrost (trajno zmrznjena tla)."
V Rusiji in Kanadi so bile zime pred pol stoletja mnogo bolj ostre. Temperature so se vsako leto pogosto spuščale do -40 ali -50 stopinj Celzija, poudarja Čuprov. Še naprej obstajajo kraji z ekstremnim mrazom, vendar se je splošna slika spremenila. Danes se temperatura pozimi redko spusti pod -30 stopinj.
Laično bi lahko rekli, da je dobro, če se je ena od najhladnejših držav na svetu končno malo otoplila, vendar niti približno ni tako rožnato. Ravno nasprotno - tako uradniki na ministrstvu kot znanstveniki se strinjajo, da bodo klimatske spremembe izzvale (in so že) mnoge težave. Otoplitev pomeni, da bo vse več padavin, tako da bo podnebje postalo bolj vlažno in nepredvidljivo.
Ministrstvo za naravna bogastva in ekologijo je objavilo spisek možnih posledic klimatskih sprememb, ki se bo verjetno še daljšal. "Zgradbe, ceste in ostala infrastruktura se bo hitreje degradirala zaradi deformacij, ki jih bo povzročila sprememba temperature in vlage. Več padavin bo verjetno povzročilo poplavljanje rek in zemeljske plazove, zaradi česar bo ogrožena obalna infrastruktura."
Takšen scenarij še posebej grozi južni in vzhodni Rusiji, piše v poročilu.
Nejasna sedanjost, grozljiva prihodnost
Katastrofični scenariji bi se lahko zgodili v bližnji prihodnosti, pravijo strokovnjaki. V bistvu se že odvijajo. "Med letoma 1990 in 2010 se je število naravnih nesreč povečalo za štirikrat. Stopnja je rasla med 6 in 7 % letno," je leta 2016 za časopis Rossijskaja gazeta izjavil nekdanji minister naravnih bogastev Sergej Donski.
Po njegovih podatkih naj bi Rusija vsako leto zaradi ekološke škode izgubila med 4 in 6 % domačega BDP-ja.
Čuprov poudarja, da bi se situacija lahko poslabšala zaradi vztrajnega taljenja permafrosta.
"Imamo na tisoče kilometrov plinovodov. Ti plinovodi in jedrska elektrarna na Čukotki se nahajajo v regiji ’večno zmrznjenih tal’," pravi. "Z otoplitvijo se v tej regiji povečuje tudi verjetnost industrijskih nesreč, ki bi lahko imele velike ekološke posledice. Narava ne pozna državnih meja, tako da vse, kar se dogaja v Rusiji, bo vplivalo na ves svet," je še poudaril.
Tako v Rusiji kot drugje potekajo ostre razprave o tem, ali so klimatske spremembe povzročili ljudje ali ne. Skeptiki vztrajajo na tem, da človeštvo ne more tako močno vplivati na planet, češ da gre za naravne cikle ali celo za zaroto.
Novinarka časopisa Novaja gazeta "doktrino globalnega segrevanja" označuje celo za "ideologijo in ne znanost".
Večina znanstvenikov pa se s tem seveda ne strinja. "Zaenkrat znanost pozna samo en faktor, ki vpliva na globalno podnebje. To so plini, ki povzročajo učinek tople grede. To so na primer metan, dušikov oksid in predvsem ogljikov dioksid. Tekom prejšnjega stoletja je prihajalo ravno do največjih izpustov ogljikovega dioksida," pravi Aleksander Sergejev, znanstveni novinar in član Komisije za boj proti psevdoznanosti.
Kot je že znano, pridobivanje fosilnih goriv spremlja sproščanje škodljivih snovi, ki pospešujejo globalno segrevanje. Po besedah Čuprova obstajata dva možna načina za boj proti globalnemu segrevanju, prvič: zmanjšanje količine izpušnih plinov v ozračje s prehodom na obnovljive vire energije in drugič: prilagajanje neizbežnim spremembam.
"V tem trenutku se tako Rusija kot svet očitno spogledujeta bolj z drugo možnostjo," pravi Čuprov. "Rusija je na četrtem mestu držav po količini izpustov ogljikovega dioksida, kar je okoli 5 % celotnega sproščenega ogljikovega dioksida."
To je sicer še zmeraj daleč za Kitajsko, ki je odgovorna za okoli 30 % in ZDA, ki izpušča okoli 15 % ogljikovega dioksida.
Če velike multinacionalke ne bodo uvedle resnih sprememb, bomo čez nekaj desetletij živeli v popolnoma drugačnem in precej nevarnejšem svetu.
Preberite še:
Varstvo okolja združuje Slovenijo in Kamčatko
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
