Tudi Rusiji grozijo posledice podnebnih sprememb

Marina Ananičeva je glaciologinja oziroma znanstvenica, specializirana za preučevanje ledu. Toda predmeti, ki jih preučuje – ledeniki – postopoma izginjajo na vseh koncih sveta, tudi na ruskem ozemlju, kjer dve tretjini države prekriva območje trajnega mrazu.

Kaj to pomeni za Rusijo? Povečuje se tveganje za rušenje stavb in cest, so prepričani na Inštitutu za globalno podnebje in ekologijo pri Gidrometu (ruski meteorološki center, op. prev.) in Ruski akademiji znanosti. Na območju »večnega ledu« je namreč okoli 80 tisoč kilometrov ruskih avtocest, železnice in 91 letališč, razlaga Svetlana Voroncova, prva podpredsednica skupine podjetij Transportnaja integracija.

Po njenih besedah se ledeniki na podnebje ne odzivajo takoj. Najprej v sebi zbirajo toploto, šele nato nastopi vidna reakcija. To pomeni, da se bo degradacija ledenikov nadaljevala tudi v primeru, da človeštvo uspe zaustaviti rast temperatur po svetu.

Mnogi ruski ledeniki, ki jih spremljajo znanstveniki, so se že zmanjšali na minimum. »Hitrost nastajanja snega in ledu je že počasnejša od hitrosti taljenja – gre za polno degradacijo,« pravi raziskovalka.

Manj vode in več bolezni

Še en problem je krčenje virov pitne vode. Taljenje gorskih ledenikov najbolj vpliva na rečne struge – najprej reke narastejo, a se potem, ko velik del ledenika izgine, zmanjšajo. Tako so se mali ledeniki v ruskem Polarnem Uralu v zadnjih 10 letih precej stalili, zato so ljudje izgubili vir sveže vode.

Poleg tega v mrazu dolgo živijo povzročitelji nevarnih bolezni, kot je antraks oziroma t. i. »sibirska kuga«. Tako je ekstremno toplo poletje leta 2016 na polotoku Jamal prišlo do prvega izbruha bolezni po 75 letih, ko so hospitalizirali okoli 90 ljudi. Ko se bo topil trajen led, bodo bakterije in virusi – morda celo takšni, ki jih človek še ne pozna – predstavljali vse večjo nevarnost, so prepričani znanstveniki.

Sankt Peterburg se pripravlja na poplave

Anančijeva spomni, da v Arktiki temperature rastejo hitreje kot v svetu na splošno. Gorski ledeniki na severu Sibirije in na Daljnem vzhodu so začutili otoplitve in se začeli odzivati že od začetka druge polovice 20. stoletja. Dolgo so ostajali stabilni, proti začetku tega stoletja pa so spremembe postale očitne. Na Arktiki poteka tudi obsežna degradacija tako imenovanih ledenih pokrovov – ledenih plošč Grenlandije, Zemlje Franca Jožefa, Nove dežele ter drugih otokov in ozemelj.

Rast gladine svetovnega oceana pa ogroža Sankt Peterburg. Po napovedih znanstvenikov iz laboratorija za podnebno in okoljsko fiziko na Uralski zvezni univerzi bo otoplitev ogrozila osem ruskih regij, med drugim Arhangelsko in Murmansko oblast, Republiko Komi, Jamalo-Nenecko okrožje, Krasnojarsko ozemlje in Jakutijo.

Konstantin Gribanov, ki dela v laboratoriju, je prepričan, da bi do poplav zaradi podnebnih sprememb lahko prišlo že v naslednjih 50 letih. Po njegovih besedah razpadata tudi ledena ščita Grenlandije in Antarktike, zato se lahko začne utapljati vsa Evropa. »Na srednjem Uralu je nadmorska višina okoli 200 metrov, mi bomo ostali na suhem. Toda podnebje bo takšno, da ne bo več življenja, kot ga poznamo,« svari Gribanov.

Segrevanje bi se lahko še pospešilo

Proces taljenja je večplasten. Kot pravi Ananičeva na ruski Arktiki razpadajo ledeniki, odcepljajo se ledene gore v Novi deželi med Barentsovim in Karskim zalivom. Ledene kape na Severni zemlji so zaenkrat stabilne. Otočje Špicbergen ima posamezne ledenike, ki se celo širijo, čeprav trenutno še ni jasno, zakaj – morda razlog tiči v količini usedlin na otočju, razmišlja raziskovalka.

Ker se arktični morski led tali vse hitreje in vse bolj intenzivno ter s tem odstopa mesto tekoči vodi, Arktika postaja temnejša in odbija vse manj sončnih žarkov. To še bolj segreva planet. Prav tako je v večnem ledu »zaklenjena« ogromna količina ogljikovodikov, zlasti metana, močnega plina, ki prav tako segreva ozračje. Bolj kot se bo talil trajen led, več metana bo v atmosferi, ta pa bo še krepil podnebne spremembe.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.