Stalin je imel velik strah pred letenjem. Kljub strasti, ki jo je gojil do letalstva, si je sam redko upal stopiti v letalo. »Oče narodov« je raje potoval z vlakom.
Njegov strah so dodatno krepile pogoste letalske nesreče v 20. in 30. letih, v katerih so umirali tudi visoki politični predstavniki.
Leta 1925 se je skupina visokih sovjetskih uradnikov s Kavkaza smrtno ponesrečila v letalski nesreči blizu Tbilisija, medtem ko so leteli v Suhumi. Na letalu bi moral biti tudi Lev Trocki, vendar si je on zadnji hip premislil in izbral vlak. Leta 1931 je v strmoglavljenju letala umrl znan sovjetski vojaški teoretik Vladimir Triandafilov, dve leti zatem pa je enaka usoda doletela enega od ustanoviteljev sovjetskega vojnega letalstva Pjotra Baranova.
Stalina so te smrti tako pretresle, da je osebno naročil preiskave, da bi ugotovil, zakaj so se pripetile. Občasno je vodilnim uradnikom celo prepovedal potovati z letalom. Tiste, ki so ignorirali njegove prepovedi, je ostro oštel.
A sovjetski voditelj je tu in tam vseeno poletel. Leta 1943 se je udeležil zavezniške konference v Teheranu in poletel tja preko Bakuja. Stalin ni zaupal sovjetskim letalom, zato je v iransko prestolnico poletel z ameriškim Douglas C-47 Skytrain, ki je bil v lasti sovjetskega letalstva. Spremljalo ga je 27 lovcev.
Čeprav so Stalinovi varnostniki strogo pregledali vsak njegov obrok, je bil sovjetski voditelj še vedno sumničav. Med veliko čistko v poznih 30. letih se je njegova preganjavica še dodatno povečala.
Med slavnostnimi pojedinami je svoje tovariše, s katerimi je delil mizo, zmeraj prosil, naj poskusijo njegovo hrano, preden se je je dotaknil sam. Celo na zabavah s svojim najožjim krogom zaupnikov, v katerem sta bila tudi Lavrentij Berija in Anastas Mikojan, je Stalin vztrajal, da vino iz njegovega kozarca najprej poskusijo drugi.
Kljub širokemu prepričanju, da je Stalin umrl naravne smrti, obstajajo posamezniki, ki verjamejo, da ga je zastrupil nekdo iz ožjega kroga.
Stalina je bilo strah tudi tega, da bi umrl med spanjem, zato je pogosto delal ponoči. Spat je legel šele potem, ko je bil fizično in psihično že popolnoma izmučen.
Sovjetski uradniki so sovražili to njegovo navado, saj jih je lahko poklical kadarkoli ponoči, ko so vsi spali.
Kako pa se je na to odzvala uradna propaganda? »Oče narodov dela, medtem ko vsa sovjetska država spi«.
Preberite še:
Stalinove ženske: Kdo vse je delil posteljo s sovjetskim voditeljem?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
