17. oktobra 1941 se je sovjetska 21. tankovska brigada pojavila na obronkih mesta Kalinin (danes Tver), ki ga je zasedal Wehrmacht. Tankovskim posadkam je bilo ukazano, da napadejo nemško zaledje, obidejo mesto in se nato pridružijo svojim enotam.
Med napadom je tankovski poveljnik, narednik Stepan Gorobec izgubil glavnino skupine. Zaradi okvare na radijski zvezi tankovska posadka ni vedela, da je preostanek njene brigade ustavil nemški zračni napad, zato je Gorobec proti nemškim položajem nadaljeval popolnoma sam.
Potem ko je njegov T-34 na poti uničil konvoj nemških motociklov, se je posadka nenadoma znašla sredi nemškega letalskega pristajališča. Nemci so, prepadeni zaradi drznosti sovjetskega tanka, opazovali, kako je ta uničil dva njihova letala in zaloge goriva, nato pa se pomaknil naprej proti Kalininu.
Tam je tankovski poveljnik ugotovil, da je sam in brez podpore ostalih tankov. Da bi dosegel svoje enote, je tank pod močnim sovražnikovim ognjem popeljal naravnost skozi središče mesta, kjer se je trlo nemške vojske, pri čemer je med potjo uničil en artilerijski top in zbil enega od nemških tankov.
Ko se je z gorečim in preluknjanim tankom s poškodovano cevjo končno prebil do sovjetskih položajev, so njega in njegovo posadko tovariši sprejeli kot junake.
Med hudo zimo leta 1942 je T-34 pod poveljstvom kapetana Gavriila Polovčenje zagazil v reko pri kraju Andreapolj. Posadka je čakala na okrepitve, a so prve na kraj prispele nemške enote in jih obkrožile.
Polovčenja je ukazal posadki, da ostane čisto tiho, kar je bilo v takšnem mrazu v zamrznjenem tanku dokaj težko.
Čeprav Nemci niso mogli odpreti lopute, so se odločili, da tank izvlečejo iz vode. 15. januarja so Nemci poslali tank v Andreapolj, medtem ko se je posadka še vedno nahajala v njem.
Naslednjega dne ob 5. uri zjutraj je posadka poskusila svojo srečo: s tankom so se prebili na ulice mesta ter začeli streljati na presenečene in panične Nemce. Pri prodoru ruskega tanka je bilo ubitih 20 vojakov in uničenih 30 vozil ter 10 topov.
Nemški vojaki so bili tako šokirani, da niso mogli dobro zaustaviti sovjetskih sil, ki so še isti dan osvobodile mesto.
Decembra 1943 je sovjetska vojska osvobodila severovzhodni del države. Med neko operacijo se je tank poročnika Stepana Tkačenka zagozdil v napol zmrznjenem močvirju blizu mesta Pskov.
Od posadke je ostal živ samo vezist Viktor Černišenko, ki se mu je ponoči pridružil voznik nekega drugega tanka Aleksej Sokolov. Ta se je potihoma prebil do tanka in ga poskušal usposobiti, a neuspešno.
Černišenko in Sokolov sta se odločila, da tanka ne bosta zapustila in kar 13 dni odbijala hude napade nemške pehote. Imela sta le nekaj konzerv mesa, malo sladkorja, nekaj piškotov ter vodo iz močvirja, ki je kapljala v tank.
Popolnoma premražena, lačna in neprespana sta dva sovjetska vojaka odbijala napad za napadom, vse doklet niso 30. decembra sovjetske enote prebile sovražnikovo linijo in prispele na kraj, kjer je bil obtičal osamljeni T-34.
Sokolov je podlegel ranam naslednji dan po, Černišenko pa je bitko preživel, a so mu morali amputirati obe nogi.
Preberite še:
Koliko je med drugo svetovno vojno stal legendarni T-34 in kolikšne nagrade so dobivali vojaki?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.