Najplemenitejše osebnosti v ruski zgodovini

»Dobro delo živi dve stoletji,« pravi neki ruski pregovor. V primeru teh ljudi pa bi lahko rekli, da živi še veliko dlje.

1. Fjodor Rtiščev

Ta plemič iz sredine 17. stoletja je bil svetovalec carja Alekseja I. in velja za začetnika ruskega dobrodelništva. Z lastnim denarjem in denarjem svojih vplivnih prijateljev je Rtiščev v prestolnici in po drugih večjih mestih postavil številne bolnišnice in zatočišča.

Oblasti so bile navdušene in so po njegovem vzoru začele početi enako, poleg tega so pritisnile na pravoslavno cerkev, da se je tudi sama začela ukvarjati z dobrodelnostjo. Znani ruski zgodovinar iz 19. stoletja Vasilij Ključevski je Rtiščeva opisal takole: »Z dobro prakso je pokazal, kako je mogoče povezati zasebno dobrodelnost z državno in zgradil stabilen sistem filantropskih organizacij na podlagi sočutja /.../ V njegovem srcu je vladalo stalno stremljenje do pomoči tistim, ki so jo potrebovali. Njegovo dojemanje sebe in drugih pa je to stremljenje spremenilo v moralno dolžnost.«

Med lakoto v Vologdi naj bi Rtiščev prodal veliko svojega imetja in celo nekatera svoja oblačila, da bi s tem pomagal prizadetim. Nekaj zemlje je celo podaril nekemu drugemu mestu, ki je potrebovalo sredstva za razvoj. Rtiščev je bil znan tudi po tem, da je pomagal vojnim ujetnikom: iz lastnega žepa je plačeval odkupnino za ruske vojake v turškem vojnem ujetništvu, pa tudi za poljske, ki jim je pomagal zapustiti bojišče in jim nudil pomoč v zaporu.

Rtiščev je vlagal v izobraževanje in postavil samostan s šolo, v kateri so poučevali izobraženi duhovniki. Ta šola je kasneje postala Slovanska-grško-latinska akademija, prva visokošolska izobraževalna institucija v Rusiji.

2. Carica Marija

Tudi žena carja Pavla I., carica Marija Fjodorovna, je postala znana zaradi svojega dobrodelnega udejstvovanja. Ob koncu 18. stoletja je vodila mnoge dobrodelne organizacije, ki so bile združene pod njenim pokroviteljstvom. Po njeni smrti so se organizacije združile v Pisarno institucij carice Marije.

Carica je za institucije pod njeno administracijo uspela zbrati mnogo sredstev. Reformirala je tudi delovanje sirotišnic v Moskvi in Sankt Peterburgu, ki so bile na slabem glasu zaradi visoke smrtnosti in so jih pogosto klicali kar »tovarne angelov«. Marija je omejila število otrok v vsaki sirotišnici na 500, preostale otroke pa poslala v posvojitev zanesljivim kmečkim družinam. Pod njenim vodstvom naj bi se v Rusiji znižala umrljivost otrok.

Postavila je tudi nekaj dekliških šol, in to v času, ko izobraževanje žensk na splošno ni bilo kakšna prioriteta. Proti koncu svojega življenja je ustanovila delavnice, ki so kasneje zrasle v najstarejšo in največjo rusko tehnično univerzo - Baumanovo univerzo. Organizirala je tudi prve šole za invalide v Rusiji.

Očitno je imela carica tudi precej trden značaj, saj je vsako jutro začela s hladno prho, molitvijo in močno kavo. Preostanek dneva se je posvetila svojim varovancem. »Na svetu ni bilo osebe, ki bi jo lahko primerjali s preminulo carico … Svetu je pokazala neverjeten primer ponižnosti uma,« je o njej nekoč zapisal eden najslavnejših ruskih pesnikov Aleksander Puškin.

3. Anna Adler

Težko bi pretiravali, če bi rekli, da je Anna Adler vse svoje življenje posvetila izobraževalnemu in dobrodelnemu delu. V poznem 19. stoletju je pomagala ljudem ob hudi lakoti in sodelovala pri odpiranju javnih knjižnic. Toda glavni fokus njenega dela je bil usmerjen proti slabovidnim ljudem.

Pomagala je ustanoviti Rusko hišo tiska, ki je izdajala literaturo za slepe z Braillovo pisavo. Pri tem se je navezovala na svoje izkušnje s potovanj po evropskih državah. Leta 1885 je natisnila prvo Braillovo knjigo v Rusiji. Časopisi v Sankt Peterburgu so njene dosežke primerjali s tistimi od Johannesa Gutenberga, ki je v Evropi izumil tisk. Neka nemška revija jo je označila za »tiskarja po božji milosti«.

Napisala je tudi nekaj študijskih vodičev in uspela preobraziti notni zapis v format, ki je bil berljiv za slepe. V zgodnjem 20. stoletju, tik pred svojo smrtjo, je pomagala ustanoviti Vserusko združenje slepih.

Kdo pa so naj ruske osebnosti leta 2018?

Če bi radi uporabili vsebino s portala Russia Beyond na drugih spletnih straneh, delno ali v celoti, nam pišite za dovoljenje in dodajte tudi povezavo na originalni prispevek na naši strani. Če kopirate našo vsebino in jo objavljate na drugih straneh kot svojo brez navedbe vira, se to smatra za grobo kršenje zakonodaje o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke