Izbrani edinstveni dokumenti so bili ob 75. obletnici popolne osvoboditve Leningrada izpod nacifašistične blokade objavljeni na posebni uradni spletni strani ruskega ministrstva za obrambo, ki je prispevalo dokumente iz svojih arhivov.
Velik del prvič objavljenega gradiva je posvečenega t. i. »Poti življenja«, edini vojaški strateški magistrali in življenjski arteriji, ki je zagotavljala oskrbo obleganega mesta iz sovjetskega zaledja preko Ladoškega jezera.
Med dokumenti je Sklep vojaškega sveta Leningrajske fronte z dne 24. 11. 1941 o izgradnji zimske poti od postaje Zaborje na Severni železnici do Kobona na južnem bregu Ladoškega jezera.
Ko je bila mogoča plovba, so vodni promet zagotavljale ladje Ladoške vojne flotilje in Severozahodnega podjetja za proizvodnjo rečnih parnikov iz luk Nova Ladoga in Kobona do luke Osinovec. Ko je bilo jezero zmrznjeno, so po ledu vozili z motornimi vozili od Kobone do Kokorjeva in Vaganova. Predstavljena je tudi shema evakuacije bolnikov in ranjencev ter protiepidemiološke zaščite vzhodnega in zahodnega brega Ladoškega jezera med plovnim časom leta 1942.
Po »Poti življenja« so v Leningrad prepeljali preko 1.615.000 ton tovora, istočasno so iz mesta v obratno smer evakuirali okoli 1.376.000 ljudi.
»Ko evakuiranci zapuščajo Leningrad, so dolžni rajonski evakuacijski komisiji predati svoje karte za nakup hrane in živilskih proizvodov, pri tem pa prejmejo posebne potne bone,« beremo v sklepu vojaškega sveta Leningrajske fronte, ki naroča tudi: »Na vseh prehranskih točkah na poti je evakuirancem potrebno zagotoviti vroč čaj.«
Posebej zanimivi so dokumenti o izgradnji cevovoda za transport goriva v dolžini 35 kilometrov, ki je v 25 kilometrih potekal pod vodo. Gradnja se je začela 18. junija 1942.
Iz sklepa vojaškega sveta Leningrajske fronte lahko razberemo, da je bil cevovod predviden za dobavo 300-350 ton goriva na dan. »Direktor Ižorske delavnice je zavezan, da do 3. maja 1942 za posebno gradnjo št. 6 preda in dobavi ljudskemu komisariatu 250 ton razrezanih cevi s premerom 4 inčev, 300 ton nerazrezanih cevi s premerom 4 inčev in 50 ton cevi s premerom 5 inčev,« navaja dokument. Priložena je tudi shema tega cevovoda.
Drugi odsek je posvečen Ladoški flotilji. Ladoško jezero je bilo ključnega pomena za preživetje, saj je cela leta zagotavljajo oskrbo obleganega mesta. Tako je rusko obrambno ministrstvo objavilo ukaz o premestitvi podmornic M-77 in M-79 v to jezero. Iz Leningrada so ju prepeljali po železnici. Izvajali sta izvidniške naloge, dolgo obdobje sta opazovali dostop do baze, bregove, sovražnikove otoke ter podpirali operacije, ki jih je načrtovalo poveljstvo Leningrajske fronte oziroma Baltiške flote.
Zakamuflirani podmornici so zaradi velikosti morali prepeljati v posebnih tovornih vagonih, na pot sta šli junija 1943 s postaje Dača Dolgorukova. Med prevozom je bilo potrebno izključevati visokonapetostne daljnovode, ki so sekali progo, in ohranjati določeno hitrost. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo shemo tovorjenja podmornic na štiriosnih nemotoriziranih vagonih z nosilnostjo 60 ton.
V poročilu o bojnih aktivnostih Ladoške vojaške flotilje za čas od 1. julija do 31. decembra 1943 je zabeleženo sodelovanje podmornic v izkrcanju izvidniško-diverzantskih skupin na območju pod nadzorom sovražnika ter uspešnem izkrcavanju in pobiranju vojakov na območju južno od Kexholma in Vidlice. Podmornici sta v šestih mesecih izpeljali 12 vojaških akcij.
Od 2. do 9. avgusta 1944 je podmornica M-77 realizirala izkrcanje desantnikov na otoku Vaalam in prosti »lov« na območju dostopov do mesta Sortavala. Šlo je za tajno operacijo, ki se je izvajala ponoči.
Zadnji razdelek je posvečen koncu blokade. 27. januarja 1944 je poveljnik sil Leningrajske fronte general Leonid Govorov podpisal ukaz št. 1, ki navaja, da so frontne sile v jurišu zavzele najpomembnejše položaje in oporne toče sovražnika pri Leningradu: naselja Krasnoje selo, Ropša, Urick, Puškin, Pavlovsk, Mga, Uljanovsk, Gatčina idr., sovražnika pa potisnile na oddaljenost 65-100 kilometrov od Leningrada po celotni dolžini fronte. V čast izbojevani zmagi in popolni osvoboditvi Leningrada od sovražnikovega obleganja so 27. januarja ob 20.00 izstrelili 24 salv iz 324 artilerijskih orožij.
Priporočamo še: Operacija Iskra: Reševanje obleganega Leningrada