Kateri Rusi so dobili genialno idejo naenkrat med spanjem?

Človeku se včasih utrne sijajna ideja, ko bi to najmanj pričakovali. Tudi mnoga velika ruska odkritja od kemije in letalstva do umetnosti so nastala med spanjem – predstavljamo jih sedem.

1. Dmitrij Mendelejev

Dmitrij Mendelejev, avtor periodnega sistema kemijskih elementov.

Ruski kemik dolgo ni zmogel pravilno razvrstiti kemijskih elementov. V nekih sanjah pa je ugledal, kako so bili kemijski elementi razvrščeni po naraščajoči masi atomov, namesto padajoči, kot je sprva razmišljal.

»V sanjah sem jasno videl periodni sistem, v katerem so elementi pravilno razporejeni. Vstal sem, to takoj zapisal na košček papirja in nazaj zaspal. Potem sem moral nujno narediti spremembo na samo enem mestu,« je Mendelejev o svojem odkritju povedal novinarjem.

Končno različico svojega periodnega sistema kemijskih elementov je pripravil leta 1869.

2. Aleksander Gribojedov

Gorje pametnemu

Leta 1820, ko je bival v Perziji, je ruski diplomat Aleksander Gribojedov v sanjah ugledal obrise svoje bodoče dramske mojstrovine Gorje pametnemu. Ko se je zbudil, je takoj napisal pismo za domov, v katerem je po spominu obnovil več prizorov iz prvega dejanja.

Takole je Gribojedov opisal idejo o svoji komediji: »Pametna punca ima raje bedaka kot inteligentnega človeka. Seveda bo slednji v konfliktu z družbo okoli sebe …«

Gorje pametnemu so prvič objavili po avtorjevi smrti leta 1833 in je eno od najpogosteje citiranih del v ruski književnosti, mnogi stavki iz dela pa so se prijeli v vsakdanji domači ruščini, na primer »Srečni ljudje ne gledajo na uro,« in »Kdo neki pa so sodniki?« Delo je prevedeno v vsaj 25 jezikov, tudi angleščino in slovenščino.

3. Nikolaj Rimski-Korsakov

Drugo dejanje opere Sneguročka Nikolaja Rimskega-Korsakova v Bolšoj teatru.

Leta 1880 je veliki skladatelj preživel svoje prvo poletje v ruski vasi Steljevo, kjer je snoval opero Sneguročka.

»Še med spanjem so mi melodije polzele iz podzavesti,« se je pozneje spominjal avtor. Priznal je, da se mu še nobeno delo ni izrisalo tako hitro in preprosto, kot se je to zgodilo s Sneguročko.

Opera je pozneje doživela premiero v Mariinskem gledališču v Sankt Peterburgu ter postala hit v Parizu, New Yorku, Berlinu in Rimu.

4. Oleg Antonov

Antonov An-22 Antej.

Slavni letalski inženir je pogosto pripovedoval, koliko časa je potreboval, da je ustvaril obliko repa na letalu Antej. »Razmišljal sem, preračunaval, risal, a se nisem premaknil nikamor. Potem pa se mi je neke noči v sanjah jasno pred očmi izrisal rep letala. Imel je nenavadno obliko. Zbudil sem se, prižgal luč, narisal čudno konstrukcijo na papir in znova zaspal. Ko sem zjutraj videl risbo, sem bil presenečen: Pa kako se tega nisem prej spomnil?«

Leta 1965 je bil An-22 Antej predstavljen na pariškem letalskem sejmu kot »največje letalo na svetu, ki lahko prevaža 720 potnikov ali dvigne 80 ton tovora«.

5. Aleksander Puškin

Reprodukcija Puškinovih avtogramov na stojnici v Puškinovem državnem spominskem muzeju za zgodovino, književnost in naravno krajino Mihajlovskoje.

Če gre verjeti pesnikovim lastnim besedam, sta se mu izvrstni pesmi Licinija in Prerok izpisali v spanju.

V Puškinovih časih je krožila šala, da dekabristi (plemiški revolucionarji, ki so se leta 1825 uprli carju) raje niso hoteli sprejeti pesnika medse, ker je v spanju pisal.

Biografi pravijo, da je na predvečer upora Puškin sanjal, da je izgubil pet zob. Zjutraj so dekabirste aretirali, nekaj mesecev pozneje pa so jih pet (bili so pesnikovi prijatelji) usmrtili.

6. Carlo Rossi

Mihajlovska palača, Ruski muzej, Sankt Peterburg.

Ruski arhitekt italijanskega rodu Carlo Rossi je zgradil Mihajlovsko palačo v Sankt Peterburgu posebej za Mihaila, sina carja Pavla I. Legenda pravi, da se mu je projekt izrisal v spanju in je naslednje jutro jasno vedel, da mora biti palača zgrajena v slogu visokega klasicizma.

Arhitekt velja za začetnica ruskega imperialnega sloga, med njegovimi velikimi deli v Peterburgu pa sta še Aleksandrinsko gledališče in Splošna zgradba za osebje na Dvornem trgu.

Leta 1895 so v Mihajlovski palači uredili Ruski muzej.

7. Anton Čehov

Anton Čehov, portret

V knjigi Okrog Čehova nam pisateljev mlajši brat Mihail pove tole zgodbo: »V Melihovu so živci Antona Pavloviča trpeli zaradi preizčrpanosti. Kakor je dobro zaspal, ga je naenkrat 'odsekalo'. Zbudil se je v strahu in neka čudna sila ga je dvignila v postelji.«

Enkrat tiste dni je imel Čehov grozne sanje o menihu, ki so postale osnova za znano novelo Črni menih.

»Vtis je bil tako močen, da je moj brat Anton še dolgo kar naprej govoril 9 menihu, dokler ni o njem napisal znane zgodbe,« je pisal Mihail Čehov.

Priporočamo še: Nenavadni izumi navadnih ruskih državljanov

Če bi radi uporabili vsebino s portala Russia Beyond na drugih spletnih straneh, delno ali v celoti, nam pišite za dovoljenje in dodajte tudi povezavo na originalni prispevek na naši strani. Če kopirate našo vsebino in jo objavljate na drugih straneh kot svojo brez navedbe vira, se to smatra za grobo kršenje zakonodaje o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke