Kako so Rusi v Afganistanu ukradli ameriški protiletalski sistem in uporabili izkušnje v Siriji

Te dni se v Rusiji veliko spominjajo usodne vojne v Afganistanu, ki ji mnogi pripisujejo tudi pomemben vpliv na poznejši razpad Sovjetske zveze. 15. februarja namreč mineva 30 let od umika sovjetske vojske iz te države (leta 1989).

Ruski predsednik Vladimir Putin je podelil odlikovanje heroja Ruske federacije oficirju ruske vojaške obveščevalne službe GRU Vladimirju Kovtunu za pogum in zasluge v bojih v Afganistanu, je uradno sporočil Kremelj.

Televizija Zvezda je razkrila, da je skupina vojakov pod vodstvom Kovtunova leta 1987 kot prva v sovjetski armadi uspela ukrasti ameriški protiletalski sistem Stinger, ki so ga Američani dostavili mudžahidom. Po Zvezdinih informacijah so Kovtunuvu obljubili odlikovanje že za časa Sovjetske zveze, a ga ni dobil vse do sedaj.

Predsednik odbora za obrambo v ruski državni dumi Vladimir Šamanov je medtem razlagal, kako so Američani ravno v tej vojni prvič uporabili metodo vojskovanja z neregularnimi (para)vojaškimi silami, kar se danes aktivno izvaja tudi v Siriji.

Kot je dejal v pogovoru z novinarji o afganistanskih izkušnjah, se lahko neregularna vojska (Kitajci temu pravijo tudi »vojna prek infiltracije«) z velikimi finančnimi sredstvi z Zahoda spremeni v dobro organizirano sila, ki ruši države, pa najsi bo to v Afganistanu, Iraku ali skoraj v Siriji.

Po njegovih besedah so prav v tistem času iznašli novo obliko vplivanja na notranjepolitične zadeve iz sosednje države. »Takšna država je bil Pakistan. Tam so bili ameriški in drugi inštruktorji, ki niso mogli neposredno sodelovati v spopadih s 40. armado,« je pripovedoval general. ZDA so pri tem podrobno preučile tudi izkušnje sovjetskih partizanov med drugo svetovno vojno in jih prilagodile svojim ciljem.

Hkrati so bile med ruskimi izkušnjami iz Afganistana in vojn na Kavkazu tudi napake, ki jih je ruska vojska lahko upoštevala pri načrtovanju operacije v Siriji.

O tem, kako so se Rusi že v Afganistanu učili zoperstavljanja paravojaškim formacijam, je več povedal generalpolkovnik Ivan Teterin, poslanec državne dume in načelnik Akademije državne gasilske službe Ministrstva za izredne razmere RF, ki je bil med boji v Afganistanu zadolžen za zveze v 201. motostrelski diviziji 40. armade Turkestanskega vojaškega okrožja.

Po njegovih besedah so taktike pomirjanja med seboj sprtih strani, organizacije humanitarne pomoči in dela z domačini, kot jih poznamo iz ruske operacije v Siriji, na svoj način obstajale že med sovjetsko operacijo v Afganistanu. »Mogoče je to takrat izgledalo drugače, a je vse to obstajalo. V diviziji smo imeli letalski odred, ki je to izvajal v gorskih vaseh, zagotavljal je humanitarno pomoč ter vzpostavljal stike med sprtimi stranmi,« pripoveduje Teterin.

Afganistan je prinesel velike izkušnje na področju vojaškega usposabljanja, dela z drugimi akterji na bojišču ter testiranja novih orožij in tehnik v bojih, ki se sedaj odražajo tudi v Siriji, razmišlja ruski general.

General Viktor Jermakov, predsednik Vseruske civilne organizacije veteranov ruskih oboroženih sil, pa je komentiral, da se je sovjetska vojska takrat prehitro umaknila iz Afganistana. On je bil od maja 1982 do novembra 1983 komandant 40. armade, ki je se je borila v tej državi, in je prepričan, da bi bil Afganistan danes povsem drugačen, če bi sovjetska vojska ostala v državi samo še nekaj let.

Podobnega mnenja je tudi že omenjeni starešina za zveze Ivan Teterin, ki pravi, da je bilo že v času umikanja sovjetskih sil iz Afganistana mogoče predvidevati, da bo sovjetski umik povečal nevarnost širjenja terorizma. »Imeli smo nelagoden občutek, da bo [po umiku sovjetskih sil] napetost ostala. Že takrat je bilo mogoče napovedati, da bodo od tam prihajale nevarnosti, in to od skrajnežev, kot so Al Kajda in talibani, pozneje pa tudi Islamska država, ki je zgolj nadaljevanje Al Kajde,« poudarja Teterin.

Po mnenju ruskega poslanca so poznejši dogodki samo potrdili potrebo, da se je potrebno boriti proti takim nevarnostim že takrat, ko so še daleč od Rusije. »Od tam smo odšli z dvignjeno glavo, z zavestjo, da nismo izgubili na bojnem polju, in z mislijo, da moramo zaščititi domovino pred nevarnostmi na vseh frontah, tudi daleč v tujini, da ta nesreča potem ne bi prišla k nam. Podzavestno smo uganili, da bo nevarnost ostala, četudi pod drugim imenom,« je poudaril general Teterin.

Preberite še: Zakaj je Sovjetska zveza poslala vojsko v Afganistan?