1. Messerschmitt Me 262: Führerjeva lastovka
Messerschmitt Me 262 je imel kot lovsko letalo vzdevek Schwalbe (»lastovka«), kot lovec-bombnik pa Sturmvogel (»viharna ptica«). To je bilo prvo vojaško letalo z reaktivnim motorjem na svetu.
Prvi večji spopad med tem čudežnim orožjem in »zaostalimi« letali zaveznikov se je zgodil avgusta 1944, ko so Nemci uničili 19 nasprotnikovih letal, a ob tem izgubili šest letal Me 262. Izid v razmerju 1:3 v korist Nemcev se je do konca vojne potem vendarle poslabšal.
Glavna prednost Me 262 je bila znatno višja hitrost v horizontalnem letu. Zaradi tega so si zavezniki zamislili novo bojno taktiko. Njihovi lovci, ki so ščitili bombnike pri letenju nad Tretjim Rajhom, so se zadrževali čim bolj visoko, da bi se bolj izenačili po hitrosti z Me 262.
Po vojni se je med številnimi zaplenjenimi nemškimi letali v Rdeči armadi znašlo tudi nekaj primerkov Me 262, ki so dobili novi kamuflažo in oznake sovjetskega vojnega letalstva. Vplivali so na razvoj prvih povojnih letal, kot sta Suhoj Su-9 in Su-11.
2. Messerschmitt Me 163: Hudičeva metla
Me 163 (v nemščini Komet) je bilo edino letalo na raketni pogon v bojih med drugo svetovno vojno. Kljub revolucionarnemu dizajnu in nekaterih zmožnostih, ki jih druga letala tistega časa niso mogla doseči (poskusni pilot Rudy Opitz je leta 1944 z njim dosegel hitrost 1123 km/h), lovec ni bil preveč koristen, ker mu je precej hitro zmanjkalo goriva. Poleg tega je nestabilno in korozivno raketno gorivo lahko eksplodirali pri vzletanju ali pristajanju, kar je lahko bilo usodno za letalo in pilota. »Hudičeva metla«, kot so ji pravili zavezniški piloti, je sestrelila zgolj 16 sovražnikovih letal.
Ko so sovjetski piloti začeli razpolagati s to vojno trofejo, so Me 163 uporabljali zgolj kot jadralno letalo zaradi nevarnosti in pomanjkanja raketnega goriva. Letalo Tu-2 ga je zvleklo na primerno višino in spustilo v prosti let. Pri spuščanju je pilot izvajal nevarne preizkuse; Me 163 je bil nenazadnje dosti težji od običajnega jadralnega letala in je padal hitreje.
3. Heinkel He-162: Narodni lovec
Heinkel H 162 Volksjäger je bil vpeljan v oborožitev pred koncem druge svetovne vojne. V glavnem je bil narejen iz lesa, saj so kovino uporabljali za proizvodnjo letal, kot sta bila Me 262 in Ar 234. Uporabljat so ga začel aprla 1945, le mesec dni pred koncem vojne v Evropi. Ta letala so dosegla določene zmage proti zaveznikom, a jih je bilo več tudi izgubljenih zaradi tehničnih težav.
Petega maja 1945 je admiral von Friedeburg podpisal kapitulacijo vseh nemških zračnih sil na Nizozemskem, Danskem in v severozahodni Nemčiji. Šestega maja so zavezniške sile prišle na letališče Leck, kjer so jih pričakala nepoškodovana letala He 162, ki so jih potem razposlali v ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo na nadaljnja testiranja.