Med hladno vojno so bili ljudje tako v Sovjetski zvezi kot v ZDA prepričani, da lahko nekega dne začnejo padati jedrske bombe in uničijo njihove domove in naselja. Zato ni presenetljivo, da sta obe državi množično gradili zaklonišča.
Medtem ko so v Ameriki podzemne bunkerje gradili posamezni navdušenci na svojih dvoriščih, v Sovjetski zvezi zaklonišč posameznikov ni bilo. Vsa sovjetska zaklonišča so bila projektirana, zgrajena in opremljena s strani države.
Večina jedrskih zaklonišč je bila zgrajenih v kleteh zgradb. Največja in najpomembnejša so bila pod tovarnami in administrativnimi poslopji.
Težko je reči, koliko tovrstnih zaklonišč je imelo posamezno mesto v državi. Statistično je srednje veliko mesto z okoli 200.000 prebivalci imelo 70-100 zaklonišč. Moskva in Leningrad (Sankt Peterburg) sta jih imela desetkrat več. Poleg tega so se kot zaklonišča štele tudi postaje podzemne železnice v obeh največjih mestih.
Posamezna zaklonišča so lahko sprejela od 100 do skoraj 1.000 ljudi. Težko bi jih opisali kot udobne prostore za bivanje. Če bi izbruhnila jedrska vojna, bi bili ljudje prisiljeni živeti v zelo utesnjenih razmerah, tudi po več ljudi bi ležalo na eni postelji.
A celo najskromnejša sovjetska zaklonišča so bila opremljena z naprednim hladilnim sistemom in različnimi filtri proti kemičnemu in biološkemu orožju, radioaktivnemu prahu in dimu. Država ni varčevala pri tej dokaj dragi opremi.
Zaloge hrane in vode ter pravilno delovanje filtrov so bili predvideni za tri dni. Po tem obdobju bi minile začetne negativne posledice jedrskega bombardiranja in ljudje bi lahko zapustili zaklonišča ter bili evakuirani z nevarnih območij.
Vsako zaklonišče je vključevalo rezervoar s čisto vodo in enega ali dva dizelska generatorja za elektriko. V naprednejših zakloniščih so bili tudi hladilniki.
Nekatera zaklonišča so imela zaloge ročnega orožja za boj proti potencialnim vdorom sovražnikovih sil. Vendar to ni bila splošna praksa pri opremljanju.
Kljub dejstvu, da so po koncu hladne vojne večino jedrskih zaklonišč pretvorili v skladišča, so se mnoga ohranila in še danes služijo svojemu namenu.
Preberite še: Kako preživeti jedrski napad v Moskvi?