Srečanje na reki Labi: Ko so se Rusi in Američani prijateljsko objemali in rokovali

Zgodovina
BORIS JEGOROV
Še nikoli poprej in nikoli več nista bili velesili v tako prijateljskih odnosih kot tistega dne, ko so se vojaki obeh držav srečali na reki Labi ob koncu druge svetovne vojne.

Spomladi leta 1945 so si sovjetske in ameriške sile neutrudno prihajale nasproti in vsaka s svoje strani razbijale preostanke Tretjega rajha. Srečanje med zavezniki je bilo neizogibno. Zgodilo se je 25. aprila na reki Labi (Elbe), blizu mesta Torgau v severozahodni Saški.

Sovjetska peta gardna armada pod vodstvom generala Alekseja Žadova in ameriška prva armada pod vodstvom generala Courtneya Hodgesa sta s srečanjem na Labi prerezala Nemčijo na pol. Prizadejali sta smrtonosen udarec ostankom Wehrmachta in SS-a.

Ameriške sile so prišle na Labo več tednov pred Sovjeti. Teoretično bi lahko takoj šle naprej proti Berlinu. Ker pa je zavezniško poveljstvo takrat opustilo načrte o napadu na nemško prestolnico, so Američani ostali na svoji strani reke in počakali na sovjetske sile.

Od Američanov na Labi so sovjetske vojake prvi ugledali pripadniki patruljne enote pod vodstvom prvega poročnika Alberta Koztebueja blizu mesta Strehla. Isti dan je ameriška patrulja pod drugim poročnikom Williamom Robertsonom pri uničenem mostu v mestu Torgau pozdravila sovjetsko patruljo pod vodstvom poročnika Aleksandra Silvaška.

Najprej so Sovjeti zamešali Američane za Nemce, a so se hitro zavedli svoje napake. Oficir Aleksej Gorlianski se je spominjal, da je skoraj pomotoma streljal, ko se je bližal Američanom. Premislil si je, ko je nekdo zakričal: »Muskovi-Washington. Hitler kaput. Hura!«

»Ko so nas prepoznali, smo si vsi bili prijatelji. Nismo znali rusko, oni niso znali angleško, a so objemi in rokovanja povedali vse,« se je spominjal desetar James J. McDonnell.

Silvašku in Robertsonu je bilo usojeno, da se zapišeta v zgodovino. Med uradnimi slovesnostmi in praznovanji je nastala slika, na kateri se toplo rokujeta pred sovjetsko in ameriško zastavo ter napisom »vzhod sreča zahod«. Tale fotografija je zaokrožila po vsem svetu in postala simbol enotnosti med zavezniki.

Čeprav so se odnosi med ZDA in Sovjetsko zvezo pozneje ohladili, sta Robertson in Silvaško ostala dobra prijatelja za vse življenje. Robertson je večkrat obiskal Silvaška v Sovjetski zvezi.

Vojaki so pili, plesali in si izmenjevali spominke: gumbe, zvezde in koščke blaga z uniform. »Nekdo je dobil mojo ročno uro, jaz pa sem dobil tole,« je pričal Robertson. Visoki oficirji so si izmenjali orožja.

Tam je bilo tudi nekaj pripadnikov britanskih sil, vendar se je glavno srečanje med Britanci in Sovjeti zgodilo pozneje, v začetku maja, ko je britanska druga armada prišla v stik s sovjetskim tretjim gardnim tankovskim korpusom pri Wismarju v severnem delu Nemčije.

Po srečanju na Labi so še več mesecev potekala skupna sovjetsko-ameriško-britanska srečanja, konference in skupne proslave. Potem so morali vojaki odstopiti oder politikom in začela se je hladna vojna.

Američani in Sovjeti so bili zavezniki. Se pa je med vojno vseeno zgodil en vroč incident med njimi. Ste že slišali za medsebojni spopad v Srbiji?