Poslednji sovjetski državljan: kozmonavt, ki je »obtičal« v vesolju

Aleksander Moklecov/Sputnik
Sergej Krikaljov je bil v vesolju ravno v času, ko je razpadla Sovjetska zveza. Zaradi kaotičnih razmer na Zemlji, kjer je izginila njegova država, se je nenadejano podaljšala tudi njegova vesoljska misija ...

Ko so v Moskvi na Rdečem trgu stali tanki, na mostovih barikade, takratni predsednik Mihail Gorbačov pa je bil na dopustu, je Sergej Krikaljov čakal v vesolju. Od Zemlje ga je ločilo 350 kilometrov, njegov začasni dom pa je predstavljala vesoljska postaja Mir.

Poimenovali so ga »poslednji državljan ZSSR«. Leta 1991 je namreč sovjetska veledržava razpadla na 15 posameznih držav in Krikaljov je izvedel, da se ne more vrniti domov, ker država, ki bi morala zagotoviti njegovo vrnitev, preprosto ni več obstajala.

Kako se je to lahko zgodilo?

Štiri mesece prej je 33-letni letalski inženir skupaj s posadko iz sovjetskega kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu poletel proti vesoljski postaji Mir. Njegova misija bi morala trajati pet mesecev in tudi njegov organizem je bil usposobljen za prav tolikšen napor.

Nato se je zgodil državni udar. »Za nas je to bilo popolnoma nepričakovano. Nismo razumeli, kaj se dogaja. Ko smo se o vsem tem pogovarjali, smo skušali dojeti, kako bo to vplivalo na vesoljske polete,« je kasneje povedal Krikaljov.

In vplivalo je kar precej. »Ni denarja,« so mu rekli. Čez en mesec je slišal enak odgovor. Zemlja ga prosi, da še malo potrpi. A tudi mesec zatem ponovno isto. »Oni vedo, da to ni dobro za moje zdravje. Ampak zdaj je država v krizi, varčevanje pa je zato na prvem mestu,« je njegove besede povzel Discover Magazine v nekem intervjuju.

Dolgo čakanje

Tehnično gledano bi sicer kozmonavt lahko zapustil Mir in se vrnil nazaj na Zemljo, saj je bila na vesoljsko postajo pritrjena kapsula Raduga, ki je bila namenjena prav za povratek nazaj. A to bi pomenilo konec za Mir, saj bi postaja v tem primeru ostala brez posadke, ki bi jo vzdrževala.

»Spraševal sem se, ali imam dovolj moči, da preživim do konca programa. Bil sem skeptičen,« je priznal. Atrofija mišic, sevanje in tveganje za raka, vsak dan šibkejši imunski sistem … To je samo nekaj možnih posledic, ki grozijo, če se vesoljska misija zavleče preko zastavljenega časovnega obdobja.

Sergej Krikaljov z Valerijem Poljakovom

V njegovem primeru se je podaljšala kar za dvakrat. Krikaljov je v vesolju preživel 311 dni ali 10 mesecev, s čimer je postavil svetovni rekord. V tem času sta bili namesto štirih izvedeni dve misiji in na nobeni od njiju ni bilo prostora za novega inženirja.

V Rusiji, kjer so medtem razmišljali, kako ob hiperinflaciji dobiti sredstva, so prodajali mesta v raketi Sojuz za polet do vesoljske postaje drugim državam – npr. Avstriji za 7 milijonov dolarjev ali Japonski za 12 milijonov. Japonci so v vesolje poslali televizijskega poročevalca (ne pa tudi inženirja). Potekala so celo pogajanja o prodaji postaje Mir, dokler je ta še v delujočem stanju. To je pomenilo, da so vse na Zemljo vrnili vsi ostali člani posadke, samo Sergej Krikaljov je kot edini inženir vsakič ostal zgoraj. Zaprt v vesoljski postaji daleč od doma je zaprosil, da mu prinesejo med za dvig razpoloženja. »Medu ni«, je bil odgovor. Namesto tega je dobil limono in hren.

Vrnitev

Krikaljov se je končno vrnil na Zemljo 25. marca 1992. Nemčija je plačala 24 milijonov dolarjev za Klausa-Dietricha Fladeja, ki je končno odrešil in zamenjal sovjetskega inženirja na postaji Mir.

Na tleh je iz kapsule Sojuza izstopil človek, ki je na uniformi nosil napis s štirimi črkami »SSSR« in rdečo sovjetsko zastavo. Bil je »bled kot moka in prepoten kot kos mokrega testa,« so pisali zahodni mediji. Za »žrtev vesolja« je izvedel ves svet. Na tla je stopil s pomočjo štirih mož, ki so ga morali podpirati. Eden mu je nadel plašč, drugi mu je prinesel skodelico juhe.

Okolica mesta Arkalih, kjer je pristal Krikaljov, pa ni bila več sovjetska, ampak je zdaj pripadala samostojnemu Kazahstanu. Mesto, kjer je živel on, pa se ni več imenovalo Leningrad, ampak Sankt Peterburg. Medtem ko je on obkrožil Zemljo 5.000-krat, se je njegova domovina zmanjšala za 5 milijonov kvadratnih kilometrov. Komunistična partija Sovjetske zveze, ki je vladala vse od 20-ih let, si je zdaj morala deliti politični prostor z mnogimi drugimi strankami. Njegova mesečna plača 600 rubljev, ki je ob njegovem poletu v vesolje veljala za visoko, pa je tako izgubila na vrednosti, da je zdaj voznik avtobusa zaslužil dvakrat več.

»Razlika ni tako strašna,« je nekaj dni po vrnitvi povedal Krikaljov na tiskovni konferenci. »Živel sem v Rusiji, dokler so bile republike združene v Sovjetsko zvezo. Zdaj sem se vrnil v Rusijo, ki je združena v Skupnosti neodvisnih držav.«

Prejel je odlikovanje heroja Ruske federacije in že čez dve leti ponovno poletel v vesolje. Takrat je postal prvi ruski kozmonavt, ki je poletel s Nasinim space shuttlom, nekaj let zatem pa je kot prvi stopil na novo Mednarodno vesoljsko postajo (ISS).

Preberite še:

Valerij Bikovski: Legendarni kozmonavt, ki mu breztežnost ni prišla do živega

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke