Bitka za Dubno: Kako so Sovjeti neuspešno poskušali zaustaviti operacijo Barbarossa s 3000 tanki

Wikipedija
Nemška revija Stern se je razpisala o danes skoraj pozabljeni bitki iz leta 1941, ko se je zgodil podobno velik tankovski spopad kot pri Kursku, a so morali Sovjeti s 3 tisoč tanki priznati poraz proti napredujočim nacistom. So se pa morali Nemci že takrat sprijazniti z dejstvom, da »blitzkrieg« v sovjetskem okolju ne deluje.

Eden največjih tankovskih spopadov druge svetovne vojne se je zgodil že takoj po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo leta 1941. Bitka za Dubno, znana tudi kot Bitka za Brodi, je bila po velikosti skoraj enako velika kot znamenita bitka pri Kursku, vendar je danes veliko manj znana, piše revija Stern v članku, ki so ga prevedli tudi v ruščino na InoSMI.

Po začetku invazije 22. 6. 1941 se je Wehrmachtova prva tankovska skupina odpravila po treh ugodnih cestah proti Kijevu, toda prav v tem obrambnem okrožju (in ne v Moskvi) je bila tudi največja koncentracija sovjetskih tankovskih in motoriziranih sil.

Nemške sile z 808 tanki so se morale soočiti s šestimi sovjetskimi mehaniziranimi korpusi s 3.298 tanki. Sovjetske sile so povečini imele lahke tanke BT in T-26, a so razpolagale tudi z vsaj 534 tanki T-34 in KV-1, ki so leta 1941 tehnološko prekašali nemške tanke. Nemci so bili šokirani nad temi modernimi tanki, saj nemški obveščevalci sploh niso vedeli zanje, prav tako so Sovjeti načeloma imeli številčno premoč.

Naporne naloge za slabo oskrbljene formacije

Uničena skupina tankov T-26

Sovjetski protinapadi so se zdeli obetavni. Niso poskušali zaustaviti Nemce na licu mesta, ampak so jih napadli po treh tlakovanih cestah, ki bi jih Nemci nujno potrebovali za ustrezen prevoz tankov in oskrbe. Čeprav se je vojna komaj začela, je bilo Sovjetom jasno, da morajo presekati poti za hrbti Nemcev, pa bo njihova invazija pod vprašajem.

Toda v praksi so bile sovjetske formacije preslabo pripravljene, primanjkovalo jim je tudi goriva in protitankovskih izstrelkov. Zato so se sovjetski tanki iz obupa poskušali zaletavati v nemške tanke. Zaradi tehničnih težav, preslabe usposobljenosti in pomanjkanja mehanikov in vlečnih vozil polovica tankov niti ni prišla do mesta spopada. 10. tankovska divizija je izgubila 307 tankov.

Samo lokalni uspehi

Nemški napad je ujel Rdečo armado v neprijetnem trenutku, saj je armada pravkar prestajala obsežno prestrukturizacijo, ker so nemško invazijo pričakovali šele leta 1942. Zaradi pomanjkanja sredstev za zveze je manjkala centralizirana koordinacija napadov sovjetskih formacij. Po stalinističnih čistkah je vrste Rdeče armade prežemal strah, medtem ko je Stalin tudi med samo bitko dajal ukaze za kaznovanje oficirjev. Mnogi poveljniki niso želeli ukrepati na lastno pest in so (pre)dolgo čakali na ukaze od zgoraj.

Bitka za Brodi je trajala od 23. junija do 2. julija 1941 in se je spremenila v kaotičen niz ločenih spopadov. Rdeča armada je imela več lokalnih uspehov, ki pa jih potem ni uspela preobrniti v odločilne udare proti nemškim silam. 9. mehanizirani korpus pod generalom Konstantinom Rokosovskim je napadal 13. nemško divizijo v zasedi, ki jo je general pripravil sam, ko ni želel izvršiti prejetega ukaza. Pozneje, ko je bil že sovjetski maršal, je v spominih pisal: »Spet smo dobili ukaz za protinapad. Toda sovražnik je bil bistveno močnejši od nas, zato sem osebno prevzel odgovornost, dal ukaz za zaustavitev protinapada in čakal sovražnika na pripravljenih utrjenih obrambnih položajih.«

V gozdnatem in močvirnatem okolju so se bili Nemci prisiljeni ustaviti na cesti. »Artilerijski polk 20. tankovske divizije je angažiral nove 85-milimetrske topove za obstreljevanje cest in prihajajočih tankov.«

Vojaški zgodovinar Roman Töpper je za Stern poudaril, da nemška vojska v več spopadih ni uporabljala tankov, pač pa se je proti sovjetskim tankom borila z artilerijo in raketnimi orožji, med drugim tudi s topom 8,8-FlaK, ki sicer zaradi višine ni bil optimalno protitankovsko orožje, a je bilo sposobno uničiti celo tanke T-34 in KV-1 na razdalji nad 2000 m.

Posledice poraza

Uničeni sovjetski srednji tank T-34

Kljub številčnosti so sovjetske sile bitko izgubile in niso uspele zaustaviti prodora Nemcev proti Kijevu. Töpper razlaga, da so Sovjeti izgubili 2000 tankov, Nemci pa le 85 tankov in 5-10 poveljniških vozil.

Posredno je imela bitka za Dubno tudi nekaj koristi, saj so med tamkajšnjim zoperstavljanjem Nemcem sovjetske sile lahko izvedle organiziran umik preostanka svojih sil iz tistega dela fronte, Nemci pa so morali zaradi teh bojev premestiti del svojih sil, ki so bile namenjene v Moskvo. Zaradi te bitke je bil upočasnjen naskok Nemcev na sovjetsko prestolnico in zamujena je bila priložnost za osvojitev mesta.

Konec koncepta blitzkriega

Že po prvih dneh vojne proti Sovjetski zvezi so v vojaški skupini Jug doumeli, da koncept bltzkriega (bliskovite vojne) ne deluje zaradi bojnega duha sovjetskih vojakov.

V nekem vojnem dnevniku je bilo na primer zapisano: »Sovražnik je po številčnosti, bojnem duhu, odločnosti in verjetno tudi poveljevanju resen nasprotnik v vseh pogledih. Zoperstavljati se mu bo potrebno ne z manevri (z razliko od operacij na Poljskem in na Zahodu), ampak s spopadi.«

Priporočamo še:

Prebrisani ruski vojaki: štirje najboljši triki

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke