Kdo se šali?! Vici o Stalinu, ki so vas lahko stali življenja

Sputnik, Freepik
V Sovjetski zvezi ste lahko dobesedno umrli od smeha. Ljudje so se kljub temu radi šalili na račun močnega vodje, vendar so morali paziti, kdo jih posluša.

V Sovjetski zvezi 30-ih in 40-ih let ste lahko zaradi šale pristali v zaporu, če je ta šla na račun vodje komunistične partije osebno. Arhivski dokumenti pričajo o tem, da je bil nek Sergej Popovič leta 1947 obsojen na 10 let zapora, zato ker je izrekel šest protisovjetskih vicev.

Sergej zagotovo ni imel sreče, vendar jo je bolje odnesel od tistih, ki so za svoje šale plačali z življenjem. Aleksandra Arhipova, filologinja, ki se ukvarja s sovjetskimi šalami, je za radio Svoboda povedala: »V 40-ih letih tekom vojne so ljudi obsojali na smrt zaradi ’protisovjetske propagande in protirevolucionarnih šal’. Zato ni daleč od resnice, če rečemo, da ste lahko od smeha tudi umrli ...

Kakšni pa so bili ti življenjsko nevarni vici? Glede na to, da so 40-a leta že davno za nami, jih lahko napišemo brez strahu.

Slabosti socializma

Nekateri vici so šli na račun slabosti v socialističnem sistemu upravljanja države. Tega je svojim prijateljem povedal tudi Popovič:

Starec prvič v življenju zagleda kamelo in pravi:
»Ah ti ubogi konj, poglej, kaj ti je napravila sovjetska oblast ...«

Šale so padale tudi na račun uradne propagande, ki je ljudem predstavljala samo dobre plati sovjetskega življenja in minimalizirala probleme.

Aleksander Veliki, Julij Cezar in Napoleon z nebes gledajo parado na Rdečem trgu sredi 40-ih let:

»Če bi jaz imel sovjetske tanke, bi bil nepremagljiv,« pravi Aleksander.
»Če bi jaz imel sovjetska letala, bi osvojil cel svet,« reče Cezar.
Napoleon pa reče: »Če bi jaz imel Pravdo [glavni sovjetski časopis], svet nikdar ne bi izvedel za Waterloo!«

Ljudje so se šalili tudi na račun pomanjkanja dobrin:

»Kaj bi se zgodilo, če bi v Sahari uvedli socializem?«
»Prvih 50 let bi porabili samo za planiranje in dogovarjanje. Nato bi Sahara nenadoma ostala brez peska ...«

Stalin Grozni

Vsemogočni Stalin je bil od 20-ih do 40-ih let glavni junak šal, ki so si jih ljudje skrivoma pripovedovali. Navadno je prikazan kot surov človek, ki se ga vsi bojijo.

Stalin ima govor pred množico v Kremlju, ko naenkrat nekdo kihne.
Stalin: Kdo je kihnil?
Vsi se tresejo in nihče se ne oglasi.
Stalin: Prva vrsta, vstanite in takoj pred strelski vod!
(aplavz)
Stalin: Torej, kdo je kihnil?
Tišina.
Stalin: Druga vrsta, vstanite. Tudi vi boste streljani!
(ovacije, slišijo se vzkliki Živel Stalin!)
Stalin: No, kdo je kihnil?
Nato cel tresoč vstane nek moški v zadnji vrsti: Jaz sem kihnil, oprostite ...
Stalin: Ah, nič takega. Na zdravje, tovariš!


Kolektivizacija je bila proces prisilne vzpostavitve kolektivnih farm, kolhozov, ki je mnoge ljudi stal življenja. A tudi na ta račun so se ljudje znali pošaliti:

Nekoč je Stalin imel težave z mišmi, ki so se namnožile v njegovem kabinetu v Kremlju, in se jih nikakor ni dalo znebiti. Nek prijatelj mu je zato svetoval:
»Samo razglasi svoj kabinet za kolhoz. Polovica miši bo pobegnila, druga polovica pa pomrla od lakote!«

Državna propaganda je neprestano poveličevala Stalina. Tudi to se je redno odražalo v šalah.

Stari Rabinovič [stereotipski judovski priimek] gre na demonstracije s transparentom, na katerem piše: »Hvala ti, tovariš Stalin, za srečno otroštvo!«
Policist zagleda napis in mu reče:
»Tovariš, to nima smisla. Ti si prestar. Ko si bil otrok, se Stalin še sploh ni rodil!«
Rabinovič odgovori: »Res je, in tudi moje otroštvo je bilo zelo srečno brez njega. Za to se mu zahvaljujem!«

Zaporniški vici

Niti zaporne kazni niso mogle zlomiti duha sovjetskih ljudi. V novem okolju so nastajali novi vici.

Dva zapornika se srečata v celici.
»Zakaj si tu?«
»Zaradi lenobe.«
»Kaj?«
»S prijateljem sva si cel večer govorila politične vice, nato pa sem zaspal. On je medtem vestno odšel na policijo in me prijavil. Tako sem pristal tukaj.«


Leta 1937 se dva sovjetska sodnika srečata pred sodiščem. Prvi se glasno smeji.
»Pozdravljen, tovariš. Zakaj pa se smejiš?«
»Ni važno, pravkar sem slišal najbolj smešen vic!«
»Daj mi ga povej!«
»Ne morem. Človeka, ki ga je povedal, sem obsodil na deset let gulaga ...«

Ljudje so seveda s političnimi vici nadaljevali tudi po Stalinu, ko so se časi spremenili in to več ni bilo nevarno. Mnogo je na primer bilo anekdot o Brežnjevu, ki je vodil državo med 1964 in 1982. V bistvu jih je bilo toliko, da smo jim posvetili kar cel članek.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke