Zakaj Napoleon ni uspel spraviti v zrak Kremlja?

Getty Images
Proti Napoleonu so se v Rusiji zarotili vsi. Ne samo ljudstvo in vojska, tudi narava mu ni dovolila, da bi uničil Kremelj.

Ne preveč topel sprejem

Moskva je bila zelo drugačna od preostalih evropskih mest, ki si jih je pokoril vojaški genij Napoleon. Tukaj ni bilo množic meščanov, ki bi prišli pogledat kolone korakajoče »Velike armade«, ni bilo predstavnikov lokalnih oblasti, ki bi hiteli k njemu z mestnimi ključi.

Namesto tega je francoskega cesarja pričakalo prazno in sovražno mesto, ki je bilo takrat že skoraj v celoti v ognju. Skrajno začudeni Napoleon je gledal odseve moskovskega požara in rekel: »Kako grozen prizor! Sami ga požigajo … Kakšna odločnost! Kakšni ljudje! To so Skifi!«

Francoska okupacija Moskve je trajala malo manj kot dva meseca. Razmere so se proti Napoleonu obrnile tako, kot še nikoli: »Velika armada« se je spremenila v tolpo moralno nizkotnih tatov, prišel je surov mraz, Rusi kar niso in niso poslali svojih ljudi na pogajanja, njihova vse močnejša vojska pa je razbila vojsko maršala Murata jugozahodno od Moskve.

Kljub ugovarjanju nekaterih maršalov je Napoleon odločil, da ostanejo v mestu. Šele pozneje je odredil odhod iz Moskve in umik proti zahodu.

Maščevanje

Francoski cesar Napoleon pa ni mogel kar tako zapustiti sovražnega mesta. Čutil je obvezo, da se mora maščevati za moskovsko »gostoljubje«. Prav tako je moral poslati jasno sporočilo carju Aleksandru I., ki je zavračal pogajanja.

Sprejeta je bila odločitev, da udarijo v samo srce Rusijo – Kremelj. »Zapustil sem Moskvo z ukazom, da vržejo v zrak Kremelj,« je pisal Napoleon svoji soprogi.

»Velika armada« je zapustila Moskvo. V mestu so ostali samo ranjenci in odred 8 tisoč mož pod poveljstvom maršala Edouarda Mortierja, ki je dobil ukaz za uničenje Kremlja, požig dvorca in vseh javnih zgradb.

Francozi so nagnali Moskovčane h Kremlju in jih prisilili, da tri dni kopljejo jarke in nastavljajo mine. Eden od prisilnih delavcev se je pozneje spominjal: »Nismo več mogli premikati rok. Naj vsi umrejo, samo da ne z našimi rokami. Ampak to ni bila naša volja: naj bo še tako hudo, koplji! Prekleti tukaj stojijo in kakor vidijo, da nekdo slabo koplje, takoj sledi tepež s kopiti. Jaz imam že ves hrbet v modricah.«

Moskovčani niso želeli sodelovati pri uničenju mesta in so bežali iz Moskve. O načrtovanem barbarstvu so poročali odredu ruskih sil generala Ferdinanda von Wintzingerodeja, ki je bil stacioniran v eni od vasi v okolici Moskve.

Ogorčeni Wintzingerode je izrekel: »Ne, Bonaparte ne bo vrgel Moskve v zrak. Dal mu bom vedeti, da če bo samo ena cerkev šla v zrak, bomo obesili vse francoske ujetnike.« Toda ko se je sam odpravil k Mortierju kot odposlanec, so ga ugrabili. Le po čudežu se je izognil strelskemu vodu.

Rešitev

Kakor so zadnji francoski vojaki zapustili mesto, so se začele eksplozije min. »Od povsod je bilo slišati divje krike, piske, glasne glasove ljudi, ki so bili prizadeti zaradi padajočih zgradb. Slišati je bilo klice na pomoč, ampak nihče ni mogel pomagati. Kremelj je bil osvetljen v zloveščih plamenih požara. Sledile so ena eksplozija za drugo, zemlja se je nenehno tresla. Vse je izgledalo tako, kot da je sodni dan,« so se spominjale priče.

Eksplozije so uničile Vodovzvodni stolp, poškodovale Nikolski, 1. Bezimni in Petrovski stolp, del kremeljskega zidu in del kremeljskega arzenala. Kot po čudežu je največja moskovska zgradba, zvonik Ivana Velikega, ostala nepoškodovana – za razliko od njenih podzemnih prizidkov.

Posledice bi bile veliko hujše, če ne bi proti barbarskemu ukazu Napoleona, ki so mu nasprotovali celo francoski oficirji, posredovala narava. Močan, neprekinjen jesenski dež je preprosto pogasil velik del vžigalnih vrvic in onemogočil eksplozijo min.

Vžigalne vrvice so zaustavljali tudi domačini in konjeniška avantgarda ruske vojske pod poveljstvom A. H. von Benckendorffa, ki je vstopila v mesto.

Napoleonov načrt je pogorel na celi črti. Nekoč »velika«, pozneje pa ponižana in razpadajoča francoska vojska ni uspela niti zapustiti Ruskega imperija, ko so Moskovčani že začeli obnavljati Kremelj in brisati sledi sovražnega dejanja.

Preberite še:

Kam je Napoleon skril rusko zlato?

Kako je Moskva postala smrtonosna past za Napoleona

»Kakšna odločnost, kakšni ljudje!«: Kaj je presenetilo Napoleona v Rusiji

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke