»Črna luknja« devetdesetih: Tržnica, kjer so trgovali z orožjem in skrivali ljudi (FOTO)
Predstavljajte si, da je na obrobju Moskve obstajala ogromna tržnica, kjer je po svojih zakonih živelo na ducate tujih skupnosti, kjer so propadali ljudje, kamor so se stekali tihotapci, na stojnicah pa ste lahko dobili tudi orožje in raznovrstne substance.
Čerkizovska tržnica je postala simbol črnega trga devetdesetih let. Kdor o tem kraju ni še nič slišal in tam nikoli ni bil, težko verjame, da je kaj takega sploh lahko obstajalo, in to legalno in dolgo časa. Na največji tržnici v vzhodni Evropi so se obračali milijoni dolarjev, dokler je niso pred desetimi leti zaprli.
Tržnica je zrasla v začetku devetdesetih na ogromnem zapuščenem ozemlju na vzhodu Moskve med Ščolkovsko in Izmajlovsko obvoznico. Del ozemlja tega »Babilona« je pripadalo državni Univerzi za šport. A prodajne ulice so se zelo hitro nenadzorovano razbohotile. Do leta 2009, ko so tržnico zaprli, je njeno območje obsegalo 72 hektarjev, kar je približno 1,5-kratnik površine Vatikana.
Tukaj ste lahko kupili in prodali vse: raznovrstna oblačila iz usnja in krzna, obutev, otroške igračke, eksotično hrano, elektrotehniko. Na Čerkizovsko so prihajali ljudje iz vseh koncev in krajev, da bi nakupili na debelo in nato prodajali v domačem kraju, ali pa prišli do poceni blaga, ali pa lastnega prodali za desetkratno ceno.
Tržnica je bila tudi raj za tihotapce in preprodajalce, saj je bilo mogoče tam ponarediti poljubno bolj ali manj kakovostno blago. Na Čerkizovski je obratoval vietnamski atelje, kjer ste lahko prinesli vzorec poljubnega originala in nato dobili ponaredek iz cenenih materialov. Med ljudmi je vzniknila fraza, da je neka stvar »iz Čerkizona«, kar pomeni, da je ponaredek. Že samo ime »Čerkizovska« je postalo zloglasno kot kraj, kjer vse teče po lastnih zakonih in kjer lačni migranti jedo pse.
»Ta kraj je bil svojevrstna ’črna luknja’. Ko si vstopil noter, si se znašel kot v nekem v gosto zaraščenem gozdu, skozi katerega se komaj prebijajo sončni žarki,« se spominja Ilja Daniljcev, diplomant prej omenjene univerze, na ozemlju katere je stala tržnica. Ta je kmalu postala pribežališče za migrante, v veliki večini nelegalne. »Tam je bilo mogoče preživeti pol dneva, brez da bi slišali eno rusko besedo. Celo policisti so tam patruljirali v večjih skupinah,« dodaja Dalijcev.
Pod kupi oblačil so tja tihotapili orožje, opran denar in droge. A edinstvenost tega kraja je bila ogromna količina tujega blaga iz Kitajske, Turčije, Romunije, Španije itd. Mnoge »četrti« tržnice so bile razdeljene med raznimi diasporami – Azerbajdžanci, Armenci, Kitajci, Vietnamci itd. Kmalu se je pojavila tudi primerna »infrastruktura«.
Na območju Čerkizovske tržnice so stali hoteli, restavracije s tuji prehrano, sinagoga, ambulante terapevtov in ginekologov, dobili ste tuje časopise, deloval je casino, našli ste lahko tudi tradicionalne kitajske zdravilce. Tržnica je bila tako gosto poseljena, da je Tadžikistan leta 2008 tam odprl konzularno predstavništvo. Obstajajo tudi pričevanja o mafijskih »pisarnah« in bordelih v kleteh pod tržnico. »Če je bilo tam česa res v izobilju, je to bilo pretihotapljeno blago in ljudje, ki so živeli v Moskvi nelegalno,« pravi Sergej Molohov, nekdanji zaposleni na Oddelku za boj proti kriminalu.
Migranti so na Čerkizovsko prihajali s ciljem, da bi tam tudi ostali. Živeli so na območju tržnice, ki ga niso upali zapustiti zaradi policije in preverjanja dokumentov. A znotraj so bila preverjanja redka, saj je za varnost skrbelo zasebno podjetje, ki so ga najeli lastniki. Če so imeli srečo, so migranti lahko najeli prostore v kleteh, najmanj premožni pa so spali po straniščih.
»Konec devetdesetih je bil pogled na Čerkizovsko tržnico grozen. Tam je bilo polno nekih vozov in kontejnerjev. 11 let sem praktično živela v kontejnerju, kot pes, privezan na verigo. Pogoji niso bili ravno najboljši,« se spominja Olga Kosec, nekdanja trgovka. Ne glede na vse to, pa so prebivalci Čerkizovske verjeli, da se še vedno splača.
Po ocenah MACON Reality Group se je na tržnici v najem oddajalo več kot 100.000 stojnic – majhnih tesnih kamric, pri čemer je najemnina za eno stala po 50.000 dolarjev na mesec. Pravijo, da je lahko posamezni trgovec zaslužil tudi do 250.000 dolarjev, na kar namiguje tudi dejstvo, da na Čerkizovski nikoli ni bilo težav s praznimi stojnicami.
Forbes je premoženje glavnega deležnika Čerkizovske tržnice Telmana Ismailova leta 2006 ocenil na 620 milijonov dolarjev. Na njegovi 50-letnici so nastopili James Brown, Jennifer Lopez in druge zvezde, prva zdravica na zabavi pa je pripadla tedanjemu moskovskemu županu Juriju Lužkovu.
Ta imperij pa se je začel rušiti, ko je v začetku leta 2006 požar uničil več kot 500 kvadratnih metrov površin, nato pa so istega leta skrajni desničarji na tržnici izvedli še teroristični bombni napad, pri katerem je umrlo 14 ljudi, vključno z dvema otrokoma. Ta dogodka sta privabila pozornost oblasti. Pobudnik zaprtja tržnice je bila državna agencija za varstvo potrošnikov Rospotrebnadzor, ki se je sklicevala na številne kršitve sanitarnih standardov in požarne varnosti.
Preiskovalna komisija je izjavila, da bo zaprla to »beznico« in Lužkov je brez pomisleka obljubil, da se bo to zgodilo zelo kmalu. Vsega je bilo konec 29. junija 2009. Nekdanji lastnik Ismailov je bil v odsotnosti obsojen na podlagi obtožb o dveh naročenih umorih in preprodaje orožja. Nanj so razpisali mednarodno tiralico, a se še danes skriva v Črni Gori.
Kaj pa danes? Po desetih letih zaprtja Čerkizovske tržnice, na njenem mestu še zmeraj nič ne stoji. Na začetku se je za to zemljišče zanimala IKEA, proti koncu leta 2018 pa je bila namembnost zemljišča spremenjena za stanovanjsko gradnjo.
Sorodni članki:
KVIZ: Kaj veste o "podivjanih devetdesetih" v Rusiji?
Najljubši avtomobili ruskih mafijcev v »divjih devetdesetih«
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.