Kakšna osebnost je bil Nikolaj II.?

Deležen je bil kakovostnega a pasivnega šolanja

V otroštvu je bil veliki knez Nikolaj deležen 13 let izobraževanja. Prvih osem let je bilo namenjenih družboslovju in jezikoslovju, naslednjih pet let pa vojaškemu izobraževanju, pravu in politiki. Nikolaj je poleg ruščine tekoče govoril francosko, nemško in angleško.

A njegovo izobraževanje je bilo nestandardno, saj je samo poslušal predavanja, nikoli pa ni opravljal izpitov. V skladu z običaji ruskega dvora, ni mogel od velikega kneza nihče zahtevati pravih odgovorov, kaj šele, da bi ga sankcionirali za napačne. Zato je njegova dejanska izobrazba še vedno predmet debate.

Imel je strogo vzgojo

Aleksander III. je vse svoje otroke, vključno z Nikolajem, vzgajal asketsko, da jih ne bi razvadil. A pri tem je šel v skrajnosti. Olga Aleksandrovna, Nikolajeva sestra, je pisala, da so bili otroci pogosto lačni. Ko je bila družina za mizo, so otroci dobili hrano kot zadnji, ko je bil obed že proti koncu. Ko je od mize vstal car, so morali tudi ostali, to je bilo obvezno. Prav zato otroci tudi niso imeli časa, da bi lahko normalno pojedli. Prehranjevanje med obroki je bilo prepovedano, prositi služabnike za hrano pa popolnoma nesprejemljivo.

Nekoč je mladi Nikolaj pojedel vsebino svojega krstnega križa. Vsi otroci v vladarski družini so dobili krstni križ z delci pravega križa (dejanskega križa, na katerem je umrl Kristus), oblitih v vosek. Lačni Nikolaj je odprl križ in pojedel vso vsebino, vključno s koščkom križa.

Zanimal se je za misticizem

Nikolaj je verjel v misticizem, napovedi prihodnosti in usodo, čeprav je bil pravoslavni kristjan. Leta 1891 je med svojim obiskom na Japonskem obiskal znanega puščavniškega svečenika Terakuta, za katerega je veljalo, da »lahko vidi prihodnost«. Svečenik je velikemu knezu napovedal temno prihodnost. Leta 1896 je med obiskom v Angliji Nikolaj spoznal Kayra (Luisa Khamona), znanega vedeževalca, ki je prav tako napovedal, da bo umrl nasilne smrti skupaj s svojo družino.

A ena najbolj znanih anekdot iz življenja Nikolaja je odprtje pisma njegovega prapradeda Pavla. V času svoje vladavine je car Pavel osebno zapečatil pismo, ki je vsebovalo napoved duhovnika Abla. Ko je Nikolaj prebral pismo, je bil dolgo časa slabo razpoložen. Pravijo, da je bila v pismu napovedan njegov propad in padec imperija.

Svoje vladarske dolžnosti je opravljal z nezanimanjem

Nikolaj je imel fenomenalen spomin: »Poznal je mnogo ljudi, ki so služili v carski straži, zapomnil si je bojne kvalitete določenih vojakov in regimentov, poznal je številke in imena vsakega regimenta v vojski ...« je zapisal vojni minister (1905-1909) general Aleksander Roediger.

A psihologi menijo, da so njegov izjemen spomin po drugi strani zasenčile dokaj slabe intelektualne sposobnosti. Kot dober pokazatelj tega je carjev dnevnik. Ta vsebuje zelo malo informacij o takratni politiki, mednarodnih odnosih, dvornih intrigah – torej o stvareh, ki bi morale načeloma zanimati ruskega carja med najtežjimi obdobji v zgodovini.

Skoraj 90 odstotkov vsebine tvorijo zapisi o dnevnih rutinah: »V Sankt Peterburgu so bili veliki izgredi. Mnogo ljudi je bilo ranjenih in ubitih. O ljubi Bog, kako boleče! Danes nas je obiskala mati, ki je prišla iz mesta. Z nami je pozajtrkovala, nato pa odšla na sprehod z Mišo. Ostala je čez noč.« To je Nikolaj napisal 9. januarja 1905, na krvavo nedeljo, ki je označevala začetek februarske revolucije. Car se očitno ni preveč ukvarjal s tem. Ko je bil umorjen minister Plehve, je zapisal: »Izgubil sem prijatelja, dobrega Plehveja.« Na isti strani je nato zapisal: »Teta Marusja je z nami zajtrkovala … Odšla je na sprehod z mamo … Popeljala se je z Mišo ...«

Mnogi sodobniki so pisali o tem, da je bil Nikolaj neverjetno brezbrižen do vprašanj svoje moči in usode Rusije. General Dmitrij Dubenski, ki je bil prisoten med carjevim sestopom z oblasti, je kasneje izjavil: »Bil je takšen fatalist, da si tega sploh ne morete predstavljati. S prestola je sestopil v takšnem stilu, kot da bi izgubil povelje nad regimentom.«

»Ali imamo sploh opravka z normalno osebo?« pa je pisal Aleksander Gučkov, eden od takratnih politikov, ki je bil prav tako prisoten pri sestopu. »V to sem zmeraj dvomil, ta prizor pa me je dokončno prepričal, da ta človek ne ve zares, kaj počne.«

Imel je mnogo različnih konjičkov

Če že ni kazal pretirane vneme za svoje vladarske dolžnosti, pa je imel Nikolaj na drugi strani precej hobijev, v prvi vrsti lov. Prav tako kot car Aleksej, je tudi Nikolaj imel posebno državno telo, ki je bilo del Ministrstva za dvor, da se je ukvarjalo z njegovimi lovskimi prostočasnimi aktivnostmi.

Med leti 1884 in 1909 so car in veliki knezi pobili 638.830 živali. Med enim od lovov (ki je trajal več dni), je Nikolaj osebno ustrelil preko 1.400 fazanov. To so grozljive številke, ne samo iz vidika krutosti do živali, ampak tudi zato, ker bi se moral car ukvarjati s precej pomembnejšimi zadevami.

In se je. Bil je prvi car, ki se je navduševal nad kolesarjenjem. Imel je največji avtomobilski park v Evropi in od leta 1906 se je na lovske avanture odpravljal z avtomobilom. Oboževal je tenis in ga redno igral s svojo družino. Bile je tudi amaterski fotograf in delal »sebke« (selfieje), medtem ko je imperij drvel v propad. Njegov zadnji račun, ki ga je plačal serviserju koles, je bil izstavljen 10. maja 1917, ob približno istem času pa so se tudi končale njegove teniške igre.

Preberite še:

FOTO: Romanovi, kot jih še niste videli