Kako je Nikolaj II. preživel napad japonskega fanatika

Poskus umora carjeviča (prestolonaslednika) Nikolaja s strani japonskega policista v japonskem mestu Otsu in blokada carjevičevega bratranca - princa Jurija Grškega, iz časnika 'Le Petit Journal', Pariz, 30. maj 1891

Global Look Press
Zakaj so japonski policisti napadli Nikolaja II. in ali je bil to res eden od vzrokov za rusko-japonsko vojno 1904-1905?

Od zadnjega ruskega carja in njegove družine fizično ni ostalo več skoraj nič. Po surovem umoru so trupla požgali. Leta 1991 so blizu Jekaterinburga našli nekaj ostankov, ki naj bi pripadali carju in njegovi družini, in jih leta 1998 znova pokopali v Sankt Peterburgu, nihče pa še ni opravil primerne genetske analize.

Kje bi iskali vzorce DNK Romanovih? V bistvu je obstajala ena stvar, ki je imela carjevo kri: v Ermitažu v Sankt Peterburgu se je ohranila ena srajca z Nikolajevo krvjo. To srajco je nosil Nikolaj, tedaj še prestolonaslednik, ko so ga skoraj zaklali japonski policisti.

Popotovanje na Vzhod

Ruski carjevič Nikolaj, bodoči car Nikolaj II., v Nagasakiju leta 1891

Pri ruskem plemstvu je bilo v navadi, da so v mladih letih potovali v tuje države. Veliki vojvoda Nikolaj Aleksandrovič Ruski, bodoči car Nikolaj II., je v letih 1890-1891 šel na Vzhod. Oče si je zamislil, da naslednik ne bi smel obiskati Evrope (kot je bilo v navadi), ampak vzhodne države z zadnjo postajo na Japonskem. Poleg spremstva mu je delal družbo tudi daljni sorodnik, princ Jurij Grški in Danski.

Nikolaj je šel v Egipt, Indijo, Singapur, Kitajsko in zatem na Japonsko. Pred njegovim obiskom je v zadnji državi vladalo veliko pričakovanje, ker je bil to prvi obisk prestolonaslednika tuje države na Japonskem. Vplivni japonski časopis Jomiuri Šimbun je pisal, da je bil Nikolajev obisk celo »ključnega pomena« za Japonsko.

Darila za carjeviča Nikolaja Aleksandroviča na ladji Pamjat Azova, 13. 5. 1891

Vendar je bil na Japonskem odnos do Rusije problematičen: še pol leta pred Nikolajevim prihodom, novembra 1890, se je tam zgodil napad na rusko veleposlaništvo. Ob prihodu so Nikolaja sprejeli na najvišjem nivoju in ves čas ga je spremljal princ Arisugava Takehito, član japonske cesarske družine.

Toda Nikolaja ni rešilo pred grozljivim incidentom.

Incident v mestu Ōtsu

V ponedeljek zjutraj, 28. aprila 1891, so se veliki vojvoda Nikolaj, princ Jurij in princ Arisugava Takehito odpravili v staro mesto Ōtsu na ogled znamenitosti. Staro mesto je imelo zelo ozke ulice, zato so se namesto s kočijami peljali z rikšami.

Ko se je procesija z okoli 50 rikšami, ki so peljale Nikolaja, njegove prijatelje in spremstvo ter japonske funkcionarje, peljala skozi Ōtsu proti Kjotu, je Tsuda Sanzō, eden od policistov, ki so stražili procesijo, nenadoma napadel Nikolaja s svojo sabljo. Nikolaj je utrpel dva udarca v glavo, nato pa odskočil z rikše in bežal za svoje življenje. Princ Jurij je napadel Tsudo z bambusovim trsom (po nekaterih različicah naj bi z njim ubranil še en udarec), ampak ga ni mogel ustaviti. Potem sta dve rikši končno uspeli ustaviti Tsudo.

Rešitelja Nikolaja med smrtno nevarnim incidentom v mestu Otsu (levo Kitagaiti Ititaro, desno Mukohata Dzisaburo)

Posledice

Takoj po incidentu so Nikolajeve rane prekrili na licu mesta. Veliki vojvoda je utrpel 9-centimetrsko rano v zadnji del glave, ki je prišla do kosti, in podobno 10-centimtrsko rano v čelo, prav tako je imel poškodovano dlan in uho. Med oskrbovanjem rane so mu odstranili 2,5-centimetrski košček čelne kosti.

Ampak Nikolaj je vztrajal, da je v dobrem stanju. »To ni nič. Jaz samo upam, da Japonci ne bodo mislili, da sem spremenil odnos do njih ali da sem kaj manj hvaležen za njihovo gostoljubnost,« je rekel princu Arisugavi Takehitu. Hitro so ga odpeljali v pristaniške Kobe, kjer so mu ruski zdravniki s križarke Pamjat Atova naredili šive.

Ta rana je Nikolaju do konca življenja povzročala obupne glavobole.

Japonska po incidentu

Ulica v Otsuju, na kateri se je zgodil napad na Nikolaja

Japonska družba je bila prizadeta in ogorčena zaradi dejanj Tsude. Zaradi strahu, da bi lahko incident okrnil odnose med državama, je japonski cesar Meidži osebno odpotoval v Kjoto na srečanje z velikim vojvodo Nikolajem. Kot gesto spoštovanja do ranjenega ruskega prestolonaslednika so bili naslednji dan po incidentu zaprti vsi teatri, borze in javne hiše.

Japonski cesar je izrazil upanje, da Nikolaj dogodka ne bo zameril in bo nadaljeval svoj obisk na Japonskem. Medtem je car Aleksander III. v Sankt Peterburg zaukazal, da se potovanje nemudoma konča. Ko se je Nikolaj vkrcal na rusko križarko Pamjat Azova, kjer so mu oskrbeli rane, ladje ni več zapustil. 6. maja je praznoval svoj rojstni dan na krovu, naslednji dan pa odšel v Rusijo. A je pred odhodom povabil k sebi dva voznika rikš, ki sta ustavila Tsudo (Kitagaiti Ititaro, desno Mukohata Dzisaburo), in ju bogato nadgradil.

Japonska družba je obžalovala dejanja Tsude. Ruska križarka, na kateri je bil Nikolaj, je prejela okoli 24 tisoč telegramov s sožalji. Mlada šivilja Juko Hatakejama je celo storila samomor, ko si je porezala vrat pred upravo Prefekture Kjoto v znak javnega kesanja in kmalu zatem umrla v bolnišnici.

V znak priznanja odgovornosti za luknjo v varovanju sta odstopila minister za notranje zadeve Saigō Cugumiči in zunanji minister Aoki Shūzō.

Kdo je bil Tsuda in kakšni so bili njegovi nameni?

Sanzo Tsuda, izvršitelj napada na carjeviča Nikolaja

V glavnem še zdaj ni jasno, zakaj se je Tsuda Sanzō odločil za napad na ruskega carja. Po razširjenem prepričanju se je on imel za samuraja in zagretega domoljuba, ki je pomnil, kako so na Japonskem karali in sovražili tujce pred obdobjem Meidžija. Tsuda je bil ogorčen nad vsemi častmi in spoštovanjem Japoncev do tujih gostov, najbrž je bil tudi jezen na Nikolaja, ker si ni sezul čevljev pred vstopom v budistični tempelj. Poleg tega je sumil, da sta Nikolaj in Jurij Grški tuja vohuna, ki pripravljata invazijo na Japonsko. Vse to se je združevalo v mislih Tsude, ki se je odločil za napad na Nikolaja.

Japonsko sodišče je Tsudi prisodilo doživljenjsko trdo delo, ruska vlada je izrazila popolno zadovoljstvo nad to sodbo. A je Tsuda že septembra istega leta umrl v priporu. Sumi se, da se je stradal do smrti.

Čeprav je Nikolaj pozneje v dnevniku pisal, da ni bil jezen na Japonce po »gnusnem dejanju fanatika«, so njegovi ministri ugotavljali, da je bil v odnosih do Japoncev zelo previden. Incident v mestu Ōtsu se je pogosto omenjal v zvezi z rusko-japonsko vojno 1904-1905. Nekateri zgodovinarji menijo, da je Nikolaj lažje pristal na to vojno, če upoštevamo njegova občutja do Japoncev po incidentu.

Preberite šeKako so kozaki lovili samuraje

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke