V Berlinu stoji kip junaškemu sovjetskemu vojaku, ki je rešil življenje nemški deklici

Reuters
Ker je rešil življenje majhni nemški deklici, je poročnik Nikolaj Masalov dobil spomenik v Berlinu, ne pa tudi najvišjega sovjetskega odlikovanja Heroj Sovjetske zveze. A tudi sam je menil, da ni storil »nič posebnega«.

Obiskovalci parka Treptower v Berlinu lahko občudujejo velikanski 12 metrov visok spomenik, posvečen sovjetski zmagi v drugi svetovni vojni. Nad ostanki svastike stoji kip bronastega vojaka, ki v eni roki drži meč, v drugi pa majhno dekletce.

Le malokdo ve, da je za tem spomenikom, ki simbolizira osvoboditev Evrope izpod nacizma s strani Rdeče armade, prav posebna zgodba. Kip upodablja pravega junaka: poročnika Nikolaja Masalova.

Nemogoča naloga

Zgodilo se je prav proti koncu vojne. 30. aprila 1945 se je 220. gardijski polk Rdeče armade pripravljal na preboj skozi strateško pomembno berlinsko četrt Tiergarten. Tako sovjetski kot nemški vojaki so čakali na predhodno bombardiranje, ki je napovedalo napad.

Napeto tišino je naenkrat presekal otroški jok, ki je klical mamo. Nihče ni videl, kje je otrok, glas pa je prihajal nekje iz nevtralnega območja, ki bi se moral v naslednjih nekaj minutah spremeniti v pekel.

Poročnik Nikolaj Masalov

Treba je bilo ukrepati in Nikolaj Masalov je bil prvi, ki se je odzval. Svojega poveljnika je prosil: »Dovoli mi, da rešim otroka, vem, kje je.« Poveljnik mu je odvrnil: »Ne boš prišel čez, poročnik. Nemci te bodo ubili!« »Bom, vem kako!« je bil odgovor Masalova.

Maršal Vasilij Čujkov je bil priča nemogoči misiji, ki si jo je naložil poročnik Masalov: »Strojnice so zaropotale. Poročnik Masalov se je odplazil naprej in se tesno oklepal asfalta. Občasno je zavzel kritje v plitkih jamah, ki so ostale od granat. Med prodorom je preverjal vsako izboklino in razpoko na cesti, da se je izognil minam. Prečkal je promenado in se skril za betonskim zidom kanala. Nato je ponovno zaslišal jok otroka. Deklica je obupano klicala mamo. Zdelo se je, da jok roti Masalova, da se premakne naprej. In nato je vojak vstal pokončno in mogočno. Na prsih so mu lesketale medalje. Ustaviti ga niso mogle ne krogle, ne šrapneli.«

Masalov je izginil za zidom. Naslednjih nekaj minut je bila njegova usoda neznana. Nato pa se je zaslišal glas: »Pozor! Krijte me. Strojnica je na desni na balkonu hiše s stebri. Utišajte jo!«

Ob kritju tovarišev se je Masalovu uspelo priplaziti do deklice. Izkazalo se je, da je njena mama umrla pod mostom zaradi ran, ki jih je utrpela pri poskusu pobega iz Tiergartna. Masalov je zgrabil otroka, ga odnesel na varno in se nato vključil v napad.

Spomin, ovekovečen v bronu

Ko je leta 1946 padla ideja o postavitvi spomenika v čast sovjetskemu vojaku - osvoboditelju, je bila prav podoba Masalova tista, ki so jo izbrali za navdih.

Zanimivo pri vsem skupaj pa je to, da Masalov ni vedel prav nič o spomeniku. Šele kasneje ga je videl upodobljenega na neki škatlici vžigalic in se spomnil, da je kipar Jevgenij Vučetič takoj po vojni narisal njegov portret.

Na osebno prošnjo Stalina je bila strojnica v vojakovih rokah zamenjana z mečem. Deklica, ki je upodobljena na spomeniku, pa je bila hči nekega berlinskega poveljnika. Na žalost so bili vsi poskusi, da bi jo po vojni našli, neuspešni.

Kljub temu, da je bil Nikolaj Masalov med vojno večkrat odlikovan, ni nikoli prejel najvišjega naziva – heroja Sovjetske zveze.

Preberite še:

Sovjetska orožja, ki so spremenila potek druge svetovne vojne

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke