Kako je velikost Rusije postala njen problem

Natalija Nosova
Ko živite v državi, kot je Rusija, vam geografija določa skoraj vse življenjske plati. Kako so razdalje vplivale na pošto in vladanje? Zakaj Rusija nujno potrebuje vsaj 50 poštenih guvernerjev? In zakaj Rusi tako redko živijo odrezani od skupnosti?

Je Rusija evropska država v polnem pomenu besede? Nedvomno. In ne samo od časov Petra Velikega naprej, ampak že od takrat, ko je ruski svet začel posredno vplivati na razvoj Evrope, s tem ko je zaustavil siloviti naval Batu Kana proti zahodu. Mongoli so leta 1241 dosegli Madžarsko in prišli v neposredno bližino Svetega rimskega cesarstva. A vojska Batu Kana je bila raztegnjena čez ogromno ozemlje Kijevske Rusije. Kakor, da je stara Rusija pogoltnila mongolske vojake in jih izmučila – podobno, kot je kasneje storila tudi z Napoleonovimi in nemškimi vojaki.

Prav njena velikost pa se je marsikdaj tudi zarotila proti Rusiji, celo bolj, kot so si to želeli mongolski in tatarski osvajalci. Preveč mest preveč razpršeno razporejenih je pomenilo, da so tatarski vladarji lažje vladali ruskim ozemljem, preden so se ruski knezi uspeli dovolj organizirati in nazaj zasesti svoja ozemlja. Za to so potrebovali 200 let.

Razdalja kot prekletstvo

Prav velike razdalje so praktične onemogočale katerokoli drugo obliko vladavine, kot jo poznamo vse do danes. Vodenje države iz centra je bilo zmeraj izjemno zahtevna naloga zaradi ogromnih razdalj med kneževinami. Navajeni smo, da na velikost držav gledamo od zunaj. Sedaj pa poglejmo nekaj primerov tega, kakšna se zdi Rusija od znotraj.

V 15. in 16. stoletju je povprečna razdalja med dostavnimi točkami v Moskovski kneževini znašala med 45 in 110 kilometri. Pisma, ki so potovala iz Moskve v Evropo, so potrebovala cel mesec, da so se prebila samo iz Rusije. Redna poštna služba, ki so jo lahko uporabljali navadni ljudje, je bila vzpostavljena šele v 19. stoletju, pisma pa so poštne postaje zapuščala dvakrat tedensko. 

Glasnik iz 16. stoletja

V prvi četrtini 19. stoletja je pot iz Moskve v Sankt Peterburg trajala vsaj dva oz. šest dni, če ste potovali v počasni kočiji, ki ste jo lahko najeli na poštni postaji. Konji so prepotovali med 110 in 160 kilometri dnevno s povprečno hitrostjo 12-15 km/h in potrebovali redne postanke za počitek. Takrat je država že obsegala območje od Habarovska na Daljnem vzhodu do meja evropskih držav. Leta 1805, ko se je knez Fjodor Tolstoj vračal iz Daljnega vzhoda v Sankt Peterburg, je peš in s konjem za celotno pot potreboval kar eno leto!

Ruska poštna kočija iz 19. stoletja

Kaj pa ima z vsem tem opraviti državni sistem? Lahko si predstavljate, da je bilo treba v situaciji, kjer so dekreti iz prestolnice potrebovali celo leto, da so dosegli oddaljena območja države, nujno postaviti guvernerje, da vršijo oblast nad ogromnimi perifernimi območji. Ko so ti ljudje zasedli položaje, so predstavljali državno oblast ter vladali v skladu s carskimi dekreti. Kot pa si lahko zamislite, so si pri tem privoščili nemalo svobode, njihov način vladanja pa je bil odvisen predvsem od njih samih.

Pomanjkanje poštenih guvernerjev

Nikolaj Karamzin

Zgodovinar in uradnik Nikolaj Karamzin je bil mnenja, da je za uspeh ruske vladavine ključna narava guvernerjev: »Postavite 50 poštenih guvernerjev in bomo uspešni,« je nekoč izjavil. Ob primerjanju ruskega državnega sistema z drugimi državami torej ne smemo pozabiti na velikost. Rusija je npr. 26-krat večja od Francije in 47-krat od Nemčije (ki že sami po sebi veljata za večji državi).

Nekateri menijo, da je primerjanje velikosti ene države z drugo nekoliko »nekulturno«, vendar ima smisel, če pomislimo, koliko težje je vladati večjemu območju. Skoraj nemogoče je uvajati vseobsegajočih reform. Tako je bilo na primer leta 1861 v Ruskem imperiju uradno ukinjeno tlačanstvo, a je trajalo še polnih 20 let, preden se je to upoštevalo v Irkutsku. Tako dolgo so potrebovale spremembe, da so prišle od enega konca država do drugega.

Ruski mejnik

Velikost in razdalje so tudi po nujnosti vodile h kriminalu. V Rusiji se je lahko skriti, izginiti. Še dandanes obstajajo kraji, ki so od prve žive duše oddaljeni na stotine kilometrov. Za prečkanje države z vlakom boste potrebovali cel teden. To je raj za kriminalce. Tisti, ki spoštujejo zakone, zmeraj težijo k življenju v ali blizu naselij. Osamljeni hutorji ali koče v divjini so bolj izjema kot pravilo: lahko ste žrtev napada tolpe ali medveda – zdaj pa izbirajte!

Vaški svet

Ruski kmetje so tudi ugotovili, da je zelo težko skrbeti za svoje preživetje ločeno od skupine – pobiranje pridelka je bilo zmeraj lažje, če ste bili del obščine (vaške skupnosti). Ta skupnostni duh je pronical skozi vse spore življenja, a ni bil izključno vezan na kmečko življenje. Tudi rusko plemstvo je bilo vpeto v skupnostne povezave in medsebojno pomoč in sodelovanje.

Geografske lastnosti Rusije so privedle tako do vzpostavitve smisla za skupnost kot do centralizacije državne moči. Kaj pa individualizem in načelno stremljenje ruskega posameznika k samozadostnosti? No, to je zato, ker globoko v sebi svojo skupinsko naravnanost, naklonjenost skupnostnemu življenju in prijateljskem sodelovanju kompenziramo z navidezno neodvisnostjo duha.

Preberite še:

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke