Devet tujih vojn, v katerih so sodelovali sovjetski vojaki

Državljanska vojna v Afganistanu (1928-1929)

Sovjeti so bili v Afganistanu prvič aktivni že 50 let pred svojo (ne)slavno intervencijo. Leta 1929 so uporniki s podporo Britancev pod vodstvom Habibulaha Kalakanija vrgli prosovjetsko usmerjenega kralja Amanullaha Kana.

V podporo svojemu zavezniku je Sovjetska zveza v Afganistan poslala 2.000 vojakov, zamaskiranih v civilna oblačila domačinov, da bi se borili proti upornikom. A ko je bila glavnina Amanullahove vojske poražena pri Kabulu in je ta pobegnil iz države, za Sovjete več ni imelo smisla ostati v Afganistanu, zato so umaknili svojo vojsko.

Španska državljanska vojna (1936-1939)

Sovjetske sile so igrale precejšnjo vlogo pri obrambi Madrida leta 1936. Francovi nacionalisti so že dosegli predmestje prestolnice, ko jih je presenetil protinapad sovjetskih tankistov z novimi tanki T-26, ki so bili pravkar dostavljeni iz Sovjetske zveze. Republikanskim silam so pomagali tudi sovjetski piloti v dvokrilnih lovcih I-15 in bombnikih ANT-40.

Od skoraj 1.800 sovjetskih vojakov, ki so se bojevali v španski državljanski vojni, jih je padlo 127, 11 jih je podleglo bojnim ranam, usode 32 vojakov pa ostajajo neznane.

Druga kitajsko-japonska vojna (1937-1945)

Leta 1937 je Sovjetska zveza na prošnjo kitajske nacionalistične stranke Kuomintang Kitajski poslala raznovrstno pomoč v orožju, strelivu in 700 pilotih, ki so pomagali braniti državo pred japonskimi osvajalci. Sovjetski piloti so organizirali celovito usposabljanje za kitajske kolege in pomagali na noge postaviti kitajsko vojno letalstvo.

Leta 1940, ko so se odnosi med Kuomintangom in Mao Ce Tungom precej poslabšali, so se Sovjeti ustrašili, da bi bilo orožje, s katerim so zalagali Čang Kaj Šeka, uporabljeno proti kitajskim komunistom, zato so ustavili dobavo in kmalu zatem tudi umaknili pilote.

Korejska vojna (1950-1953)

Ko so oktobra 1950 Južnokorejci ob podpori sil ZN s prodorom skoraj porazili Severno Korejo, se je v konflikt (sicer neuradno) vključila Sovjetska zveza. Piloti 64. lovskega korpusa z letali MiG-15 in na sto tisoče kitajskih vojakov je pomagalo Severnokorejcem izvesti uspešno protiofenzivo.

Poleti 1951 se je fronta stabilizirala na 38. paraleli in ostala tam vse do konca vojne dve leti kasneje. Skozi vso to obdobje so se sovjetski in ameriški piloti spopadli v številnih zračnih bojih nad Korejskim polotokom.

Vojna izčrpavanja (1967-1970)

Sovjetsko vodstvo je poslalo preko 70 lovcev MiG-21 v pomoč Egiptu v vojni z Izraelom. Lovce so pred transportom razstavili in skrivoma dostavili s transportnimi letali An-12. Na cilju so jih nato ponovno sestavili in pobarvali v barve egiptovskih zračnih sil.

Sovjetski piloti so patruljirali v egiptovskem zračnem prostoru in varovali strateške objekte pred izraelskimi napadi. 30. julija 1970 so izraelski piloti z lovci Mirage III in F-4 Phantom pripravili past za Sovjete (operacija Rimon 20) in sestrelili štiri mige. Šokirano sovjetsko vodstvo je takoj umaknilo svoje pilote. Ta odločitev je bila tudi eden od verjetnih razlogov za to, da se je vojna kmalu končala.

Vietnamska vojna (1955-1975)

Na pomoč severnovietnamskim silam proti Južnemu Vietnamu in ameriški vojski je bilo poslanih preko 6.000 sovjetskih vojaških strokovnjakov. Ti so se pod krinko (oblečeni v civilna oblačila in brez osebnih dokumentov) zelo trudili, da bi zaščitili svoje zaveznike pred ameriškimi zračnimi napadi.

Sovjetska vojska je na noge dobesedno iz nič postavila severnovietnamsko protiletalsko obrambo, ki je znatno omejila aktivnosti ameriškega letalstva. Sovjetski strokovnjaki za protiletalsko obrambo so osebno sodelovali v bojih, medtem ko je bila vloga sovjetskih pilotov v zračnih bojih prej naključna. Njihova glavna naloga je bila namreč usposabljanje severnovietnamskih kolegov.

Sovjetska Tihooceanska flota je imela v Južnokitajskem morju 17 izvidniških ladij, ki so zasledovale ameriške letalonosilne bojne skupine in zbirale informacije o načrtovanih zračnih napadih.

Libanonska državljanska vojna (1975-1990)

Ko so izraelske sile med libanonsko državljansko vojno leta 1982 porazile sirsko vojsko v Libanonu, je sirsko vodstvo zaprosilo za pomoč Sovjete. Ti so imeli takrat že obilo opravka z Afganistanom, zato niso želeli vstopiti v še en konflikt. Kljub temu je bilo pod pretvezo vojaških vaj (operacija Kavkaz-2) v Sirijo poslanih 8.000 vojakov z protizračnimi baterijami S-200, ki so pokrivale nebo Arabske republike.

Izraelci so vedeli za namestitev sovjetskih protiletalskih baterij blizu sirske meje in so zato omejili svoje zračno delovanje. A septembra 1983 so sovjetske protizračne enote vseeno uspele sestreliti izraelsko izvidniško letalo E-2 Hawkeye. Tri mesece kasneje so Izraelci v maščevalnem napadu s posebnimi enotami napadli položaje Sovjetov, a so napad odbile sirske sile.

Državljanska vojna v Angoli (1975-2002)

V enem od največjih konfliktov na afriških tleh je sodelovalo preko 11.000 sovjetskih vojaških svetovalcev. Ti niso le pomagali uporniški skupini MPLA organizirati lastno vojsko, ampak so samostojno načrtovali bojne operacije in tudi sodelovali v njih.

Ena od najbolj izjemnih operacij, kar so jih pripravili Sovjeti, je bil napad in zajetje kraja Mavinga, ene od utrdb nasprotnih sil UNITA. Pred sovjetsko intervencijo je utrdba uspela odbijati napade kar 15 let.

Vojna v Afganistanu (1979-1989)

Na začetku sovjetsko vodstvo ni nameravalo intervenirati v državljanski vojni med vlado Demokratične republike Afganistan in mudžahedinskimi uporniki. Omejen sovjetski kontingent v Afganistanu je prevzel zgolj vlogo varovanja strateških objektov in pomembnih transportnih poti.

A spomladi 1980 je bila Sovjetska zveza povlečena v obsežno bojevanje, ki je v desetih letih terjalo življenja več kot 15.000 sovjetskih vojakov in precej doprineslo k propadu ZSSR.

Preberite še:

Kako je Stalin zapravil priložnost, da bi zaslužil s saudsko nafto