Kim Philby: Zgodba o najboljšem sovjetskem vohunu v Veliki Britaniji

Getty Images, Freepik
Kim Philby (1912-1988), Britanec iz premožne družine, je deset let delal za britansko obveščevalno službo in vodil oddelek za boj proti sovjetskim vohunom. A najpomembnejši agent Moskve v Londonu je bil on sam.

Philby se je srčno nasmejal, ko je pogledal Seventeen Moments of Spring, TV serijo v 12 delih, ki govori o sovjetskem vohunu v nacistični Nemčiji. »Vohun s takšnim izrazom ne bi zdržal en dan,« je rekel Philby, Anglež, ki je takrat že dolgo časa živel v Moskvi. Lik, ki ga je komentiral, je bil Max Otto von Stierlitz, ki ga je upodobil igralec Vjačeslav Tihonov.

Philby je vedel, o čem govori. Dolga leta je delal za Sovjetsko zvezo in vodil celico sovjetskih vohunov v Londonu. Hkrati je vodil oddelek za boj proti komunizmu britanske obveščevalne službe SIS (Secret Intelligence Service), bolje znane kot MI6. Z drugimi besedami, njegovo delo je bilo loviti ljudi, kot je bil on sam. In celo v tej napeti situaciji je ostal pravi gentleman in duša agencije, priljubljen med svojimi kolegi. To je – dokler niso izvedeli, da je sovjetski vohun. Od takrat naprej je bil v svoji domovini označen za »največjega britanskega izdajalca«.

Komunist iz višjega razreda

Harold Adrian Russel Philby (Kim je bil njegov vzdevek) se je rodil v premožni družini: njegov oče St John Philby je delal v Britanski Indiji, se kasneje spreobrnil v islam in služil kot svetovalec savdskemu kralju Ibn Saudu. Ironija usode je hotela, da je St John prepričeval Savdijce, da sodelujejo z Britanci in Američani in ne z ZSSR, medtem ko je njegov sin 30 let delal za Moskvo.

Mladi Philby je imel odlično izobrazbo, študiral je na Cambridgeu. Med študijem se je spoznal z britanskimi socialisti. O tem je kasneje povedal: »Ko sem bil devetnajstletni dodiplomski študent, ki si je šele ustvarjal svoj pogled na svet, sem dobro pogledal naokoli in prišel do preprostega sklepa – bogati so se imeli že predolgo časa preklemano fino, revežem pa je šlo prekleto slabo in čas je bil, da se stvari spremenijo.«

Želja po enakosti v svetu ga je privedla do glavne trdnjave takratne levice – Sovjetske zveze. Leta 1933 je Philbyja na Dunaju rekrutiral Arnold Deutsch, sovjetski agent pod krinko. Kasneje, ko so ga obtožili izdaje, je Philby mirno dejal, da je ostal zvest svojim lastim načelom – in to je bilo pomembnejše od zvestobe do države.

Skrivna vojna med drugo svetovno vojno

Arnold Deutsch je prepričal Philbyja, da bo znotraj britanske protiobveščevalne službe precej bolj koristen za komunizem od kateregakoli predanega socialista in tako je v 30-ih letih začel skrivati svoja prava politična prepričanja: kot dopisnik za The Times je poročal iz fašistične Španije in javno hvalil generala Franca. MI6 je postala kmalu pozorna na novinarja in mu ponudila delo. Philby je sprejel.

Kim Philby (desno s povojem na glavi) kot novinar med špansko državljansko vojno

Po izbruhu druge svetovne vojne leta 1939 je Philby postal nepogrešljiv agent za sovjetske tajne službe. Po zaslugi dekodiranja Enigme so britanski obveščevalci lahko uspešno prestrezali skrivne nemške radiograme skozi vso vojno in Winstonu Churchillu se preveč mudilo, da bi jih delil s svojimi sovjetskimi zavezniki. Philby pa je vse vestno pošiljal v svojo pisarno v Moskvi.

»Verjetno ste vsi brali zgodbe o mitološki učinkovitosti MI6, o tem, kako zelo zelo nevarna je ta organizacija. No, med vojno, iskreno, to ni bila,« je Philby povedal na nekem seminarju za vzhodnonemške obveščevalce leta 1981. Ko je delal za britanske obveščevalce, je vsak dan zapuščal pisarno z velikim kovčkom, polnim svežih poročil, in jih predajal svojemu kontaktu. Ta jih je fotografiral in jih pošiljal v Moskvo, Philby pa je originale naslednji dan zložil nazaj na svoje mesto.

Posebno ponosen je bil na svojo vlogo leta 1943 v bitki pri Kursku. Zahvaljujoč njemu so Sovjeti vedeli točno, kje namerava Nemčija kreniti v odločilni napad – blizu vasi Prohorovka – in zadržali močno ofenzivo nemških tankov, kar jim je kasneje prineslo zmago v bitki. »Ko so Philbyja kasneje spraševali, kaj je bil največji uspeh v njegovem življenju, je vedno ponavljal ’Prohorovka’,« je za RIA Novosti povedal Sergej Ivanov, tiskovni sekretar ruske zunanje obveščevalne službe.

Bitka pri Kursku

Umazane zgodbe

Od leta 1944 je Philby pomagal preko intrig odstaviti lastnega šefa: »To je bila zelo umazana štorja, a to delo preprosto zahteva, da si kdaj pa kdaj umažeš roke,« je kasneje povedal slavni agent. Philbyja so postavili na čelo MI6 sekcije IX, ki je bila zadolžena za protikomunistične operacije. Na svojem novem položaju je še naprej pošiljal informacije v Moskvo, a vedno mojstrsko prikril svoje sledi – tako zelo, da je leta 1946 od kralja Jurija VI prejel red Britanskega imperija.

A takrat je drsal po tankem ledu: leta 1945 je sovjetski vice konzul v Turčiji Konstantin Volkov povedal Britancem, da je v zameno za politični azil pripravljen izdati imena treh pomembnih sovjetskih agentov v Londonu. Philby, ki je bil seveda med njimi, je poletel na srečanje z Volkovom kot predstavnik MI6 in hkrati poslal namig v Moskvo. Volkova so aretirali, Philby pa je svojim nadrejenim pri MI6 povedal, da je bilo srečanje provokacija.

Na sumu

Leta 1951 so se nad Philbyjem ponovno zgrnili temni oblaki, potem ko sta v Moskvo prebegnila dva sovjetska agenta, ki sta bila rekrutirana po njegovem priporočilu – Donald Maclean in Guy Burgess.

Guy Burgess

Maclean je bil že tik pred tem, da ga razkrinkajo, Burgess, ki je organiziral Macleanov pobeg, pa je tudi sam pobegnil, a brez dovoljenja (Sovjetov), s čimer je precej izpostavil Philbyja. Pri MI6 so vedeli, da sta se Philby in Burgess poznala in agencija je postala sumničava, da je verjetno Philby ta »tretji človek«, o katerem je govoril Volkov. Moral je pred zaslišanje. A agent je obdržal živce: zasliševali so ga vsak dan po več tednov a ga niso dobili na laži, niti niso našli nobenih neposrednih dokazov, da je delal za Sovjete.

Na koncu so ga pustili pri miru (čeprav je bil odstavljen kot vodja sekcije). Leta 1955 je sklical novinarsko konferenco, na kateri je izrazil celo svoje ogorčenje nad obtožbami o vohunjenju. »Zadnjič, ko sem govoril s komunistom in vedel, da je komunist, je bilo nekje leta 1934,« je takrat izjavil Philby in vsi so mu verjeli.

Pobeg v Moskvo

Med leti 1956-1963 je Philby služboval na Bližnjem vzhodu – navidez kot novinar, v resnici pa kot agent MI6 (in Moskve seveda). O tem obdobju njegovega življenja je malo znanega, a leta 1963 so ga končno razkrinkali na podlagi pričevanj svežih prebežnikov na Zahod in nekdanjega dekleta, ki je izdalo njegove komunistične nazore.

V zameno za imuniteto so mu Britanci ponudili »da povem vse, kar vem o KGB-ju, vsa imena agentov v Britaniji,« je pisal v svojih spominih. A za to ni bilo nobene potrebe, saj so njegovi sovjetski tovariši organizirali pobeg iz Beiruta v Moskvo. Nekateri sicer pravijo, da so mu Britanci namenoma pustili da »pobegne« na Vzhod, da bi se izognili škandaloznemu sojenju.

V Sovjetski zvezi je bil častno upokojen: sovjetskim obveščevalcev je predal še zadnje dokumente, ki jim jih ni že prej, nato pa občasno vodil seminarje za obveščevalce. Živel je v stanovanju v središču Moskve in se poročil z 20 let mlajšo domačinko. V tistih nekaj intervjujih, kar jih je dal, ni obžaloval ničesar in je o Sovjetski zvezi govoril v prvi osebi (»mi«), vendar obenem priznal, da nekoliko pogreša Britanijo. Po besedah nekaterih agentov pa še danes obstaja mnogo stvari, zavitih v skrivnost, v katere je bil vpleten Philby, ki bodo morda ostale tajne za vedno.

Philby s svojo rusko soprogo (70. leta)

Preberite še:

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke