Ne boste verjeli, ampak največji polom sovjetskih obveščevalcev ni povezan z Nemci, Američani ali Britanci, pač pa z miroljubnimi in nevtralnimi Danci. Ta neslavni dogodek se je v zgodovino zapisal kot »konferenca stanovalcev«.
V 30-ih je mala, nevtralna Danska komaj kaj zanimala sovjetske obveščevalce. A ta skandinavska država je igrala precejšnjo vlogo kot ključna postojanka za prenos izvidniških informacij iz Tretjega rajha v ZSSR.
Nihče si ni mogel predstavljati, da bodo sovjetski agentje zamočili prav tam.
Amaterski vohuni
Med drugo svetovno vojno in hladno vojno je bila sovjetska obveščevalna služba močna in učinkovita struktura, ena od najboljših na svetu. V 20-ih in 30-ih pa je bila slabo organizirana služba, polna amaterskih agentov s slabim znanjem tujih jezikov in nobenimi izkušnjami v izvidniškem delu.
Neuspehi so se vrstili drug za drugim. Minilo ni niti eno leto, ko ne bi v neki evropski državi aretirali sovjetskega agenta ali izgnali vojaškega atašeja, ter ga razglasili za nezaželeno osebo.
Tudi na Danskem je neprofesionalnost zahtevala svoj davek med obveščevalci. Vodja sovjetske ilegalne obveščevalne mreže na Danskem Aleksander Ulanovski je, prav tako kot drugi šefi obveščevalcev po Evropi, od Moskve dobil stroge ukaze, naj ne novači lokalnih komunistov.
Zaradi svoje predanosti so ti bili pod stalnim nadzorom danske policije. Ulanovski pa je ignoriral ukaz, kar je kmalu privedlo do katastrofe.
Polomija
Februarja 1935 je policija v Københavnu prišla na sled pomočniku Ulanovskega, Američanu Georgeu Minku, ki je po navodilih prvega uporabljal lokalne komuniste za zbiranje obveščevalnih podatkov.
Policisti so odkrili, da je bilo Minkovo stanovanje uporabljeno za skrivne sestanke sovjetskih agentov. In to je bila naslednja napaka Ulanovskega – proti vsem pravilom vohunstva je za obveščevalno dejavnost na Danskem organiziral samo eno zbirno točko. V Minkovo stanovanje so se stekali vsi skrivni podatki iz Nemčije, tam so se zbirali vsi obveščevalni agenti in novačili nove.
20. februarja je policija v zasedi ujela Ulanovskega in še tri sovjetske ter deset tujih agentov (dva Američana, vključno z Minkom in osem danskih državljanov). Največja ironija je bila v tem, da se sovjetskim agentom tistega dne niti ni bilo treba pojaviti tam, kjer so jih zajeli.
Dva med njimi, David Uger in Maks Maksimov sta več let uspešno delovala v Nemčiji. Na njuni poti nazaj v Sovjetsko zvezo pa sta se ustavila na Danskem samo zato, da bi obiskala starega prijatelja Ulanovskega. Sovjetski vohunski strokovnjak Artur Artuzov je dogodek komentiral tako: »Zdi se, da je zelo težko izbrisati tradicijo obiskovanja prijateljev, ki je doma v navadi.«
Posledice
Posledica »konference stanovalcev« je bil razpad celotne sovjetske obveščevalne mreže na Danskem. Obveščevalna služba je morala najti nove načine, kako pošiljati skrivne korespondence iz Nemčije v Sovjetsko zvezo.
Štirje izkušeni sovjetski agenti (Ulanovski, Uger, Maksimov in Lvovič) so bili izpostavljeni in niso več mogli opravljati nalog v tujini. »Najbolj značilno v tem primeru je bil, da so naši agenti, ki so se resnično trudili v nacistični Nemčiji, po prihodu v nevtralno državo ignorirali osnovna pravila vohunstva,« je zapisal Artuzov.
Ker sovjetska obveščevalna ni bila sovražna Danski, so se tamkajšnje oblasti odločile, da ne bodo preveč stroge. Po več mesecih pripora so zajete vohune poslali domov v ZSSR.
Sovjetsko vodstvo je bilo zaradi polomije ogorčeno. Jānis Bērziņš, ustanovitelj in vodja Sovjetske vojaške obveščevalne službe, je bil odstavljen s položaja. Kliment Vorošilov, ljudski komisar (minister) za obrambo, je izjavil, da sovjetska obveščevalna »šepa po vseh štirih nogah«.
Kljub vsemu pa so bili nato storjeni pravilni koraki. Obveščevalni sistem je bil popolnoma reorganiziran in prvič v sovjetski zgodovini je bilo uvedeno namensko usposabljanje za agente. To je bilo vitalnega pomena, saj je druga svetovna vojna že čakala za vogalom.
Preberite še:
Kim Philby: Zgodba o najboljšem sovjetskem vohunu v Veliki Britaniji