Na dnu Volge najdena več kot 500 let stara ladja

Rezultati raziskav, ki jih je opravilo Samarsko državno tehnično vseučilišče, so pokazali, da je bila ladja narejena leta 1415 z možnostjo odstopanja 85 let v obe smeri. Kakor piše v poročilu vseučilišča, ki ga povzema TASS, ladja ne glede na možna odstopanja v vsakem primeru izvira iz časa izpred vladavine Ivana Groznega.

Ladjo so odkrili znanstveniki omenjene ustanove v organizirani odpravi, v kateri so sodelovali tudi profesionalni potapljači in predstavniki moskovskega znanstveno-proizvodnega podjetja Ekran.
Inštitut za opazovanje podnebnih in ekoloških sistemov Sibirskega oddelka Ruske akademije znanosti v Tomsku je zatem opravil radioogljično analizo vzorca lesa z ladje.

»Že zdaj lahko z gotovostjo potrdimo, da v območju osrednjega toka Volge, še posebej pa na območju Samarske regije, nikoli prej ni bilo najdene ladje podobnih dimenzij iz tega obdobja,« je povedala vodja katedre za sociologijo, politologijo in zgodovino, doktorica zgodovinskih znanosti Jekaterina Semjonova.

Kot je pokazala raziskava, ladja meri 50 m v dolžino in 20 m v širino. Fragment železnega žeblja, napravljen iz 99,5-odstotnega železa, dodatno potrjuje, da je bila ladja narejena v srednjem veku. Znanstveniki pravijo, da so kovini v kasnejših obdobjih dodajali druge elemente za večjo čvrstost.

Raziskovalci pravijo, da bi lahko ladja izvirala iz Azije, Skandinavije ali zahodne Evrope, še zmeraj pa ni povsem jasno, ali je šlo za trgovsko ali bojno ladjo.

Po mnenju strokovnjakov ima najdba izjemen zgodovinski in kulturni pomen in bo med drugim pomagala odgovoriti na vprašanje o povezavah med območji, skozi katere teče reka Volga, npr. o tem, kako se je v teh krajih odvijala srednjeveška trgovina.

Samarska ladja je edinstvena zaradi svoje starosti. Nižnenovgorodska barka, najdena pred nekaj leti v reki Vetlugi (enem od pritokov Volge), je stara med 300 in 400 let, medtem ko je bila vitegorska ladja, najdena v Onješkem jezeru, zgrajena v 17. ali 18. stoletju.

Preberite še:

Jermak, legendarni osvajalec Sibirije

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.