Jermak, legendarni osvajalec Sibirije

Jermak na čelu svoje vojske

Getty Images
Jermak je krenil v Sibirijo zaradi denarja – in postal legenda. Ali je res poveljeval »demonom« in ali ga je darilo Ivana Groznega stalo življenja?

V neki daljni galaksiji bi kan Kučum verjetno bil Darth Vader – okruten, pretkan in neulovljiv poveljnik, ki nikoli ni bil premagan v dvoboju niti ujet, čeprav je v silovitih spopadih z rusko vojsko izgubil brata, dva sinova in dva vnuka. Nehote je izzval rusko ekspanzijo v Sibirijo, a nato tudi pokončal prvega ruskega osvajalca Jermaka.

Človek brez preteklosti

Kdo pa je bil Jermak, prvi osvajalec Sibirije? »Zelo pogumen in človeški, nekoliko sploščenega obraza s temno brado, srednje rasti, močno grajen in širokih ramen.« To je eden od ohranjenih opisov avtorja Semjona Remezova (1642 – 1721) iz Tobolska. Semjonov oče je poznal Jermakove soborce, s katerimi je osvajal Sibirijo, ti pa so svojega atamana opisali z zgornjimi besedami. Celo njegovo pravo ime ni povsem stoodstotno, niti kraj njegovega rojstva. Najverjetneje se je rodil okoli leta 1532 v Arhangelski regiji.

LEGENDA:

Stara uralska legenda pravi, da je Jermak bil čarovnik, ki je držal demone za služabnike: »Uporabljal jih je, ko ni imel dovolj ljudi«.

RESNICA:

Ljudsko izročilo je Jermaku zaradi njegovega podviga, ko je s samo 500 možmi zavzel Sibirski kanat, pripisalo nadnaravne sposobnosti.

Ko za Jermaka pravimo, da je bil kozak, s tem nista mišljena niti njegova nacionalnost niti kraj rojstva. Kozaki so v 17. stoletju bili ljudje, ki so branili meje Rusije. Niso bili plemiči, niti niso služili v regularni vojski.

Jermak je bil izkušeni poveljnik v livonski vojni, v kateri je vodil četo stotih kozakov. Med letoma 1581 – 1582 je branil Pskov in sodeloval v nekaterih drugih bitkah in na koncu pristal v vojski moskovskega carja ter se napotil osvajati Ural. A zakaj?

Preko Urala v Sibirijo

Kan Kučum beži iz Kašlika (ilustracija iz letopisa Remezova, 17. stoletja)

Kan Kučum je leta 1563 ubil sibirskega kana Jedigerja in zavzel njegovo ozemlje. Sibirski Tatari so Kučuma sprejeli kot tujega zavojevalca. Njegova vladavina je bila okrutna in despotska z mnogimi usmrtitvami in visokimi davki. A za razliko od Jedigerja je Kučum zavrnil plačevanje dajatev Ivanu Groznemu.

Kučumova vojska je pogosto vznemirjala trgovce iz družine Stroganovih, ki so obogateli s proizvodnjo soli. V posesti so imeli več rudnikov soli na Uralu. Kučumovi Tatari so napadali in ropali vasi družine Stroganov in zasužnjevali prebivalstvo. Takrat so bogati posestniki najeli Jermaka, ki je prišel s 540 kozaki in ob koncu leta 1582 krenil iz mesta Orjol, kjer je bil sedež družine Stroganov.
Jermakovi odredi so pluli s čolni, polnimi streliva in zalog. Skozi gozdove so se prebijali s sekirami, čolne pa nosili na ramenih. Preko rečnih poti so hitro prečkali Ural in prišli na ozemlje Sibirskega kanata.

Ves ta čas so odbijali napade Kučumove vojske, ki ji je poveljeval njegov sin Mametkul. Jermakova vojska je bila tako močna, da je z lahkoto obvladala slabo oborožene in počasne Tatare. V bitki pri Čuvaševem rtu so Tatari prvič v življenju videli strelno orožje in se v velikem strahu hitro razbežali. Mametkul je ušel zadnji čas, Kučum pa je moral zapustiti svojo prestolnico Kašlik.

Zmagovalčeva smrt

Jermak osvaja Sibirijo. Vasilij Surikov (1895), olje na platnu

Pogosto se omenja, da je sam Ivan Grozni poslal Jermaka, da osvoji kanat. A ko je izvedel, da je ta dejansko zavzel Sibirski kanat, je postal nervozen. Livonska vojna je še trajala in Moskvi ni kazalo najbolje, zato bi bila potencialna vojna proti Kučumu, ki bi jo sprožil Jermak s svojimi potezami, najslabša možna stvar.

Car Ivan je zato Stroganovim napisal pismo z zahtevo, da takoj pošljejo Jermaka nazaj, a v tem času je on že zavzel Kašlik in poslal Ivanu svojega prijatelja atamana Ivana Koljca, da ga obvesti o tem podvigu. Ko je car izvedel, da je Kašlik že zavzet, se je razveselil nad Jermakovim uspehom in mu poslal nagrado z naročilom, naj se takoj vrne domov.

LEGENDA:

Ko je izvedel, da je Jermak osvojil Sibirski kanat, se je Ivan Grozni razveselil in mu poslal dva dragocena oklepa.

RESNICA:

Car Ivan IV je res nagradil Jermaka, a poslal mu je denar in draga oblačila, ne pa oklepov.

Jermak pa se na koncu vendarle ni vrnil. Po nekaj časa se je zmanjšalo število vojakov v njegovih vrstah. Njegovi prijatelji atamani so bili pobiti. Z odredom, velikim vsega 50 vojakov, je Jermak 6. avgusta 1585 krenil v izvidnico. A neke noči so jih napadli Tatari med spanjem. V tem napadu je bil Jermak ubit, maloštevilni preživeli kozaki pa so se vrnili na rusko ozemlje.

Jermakova smrt, 1584

LEGENDI O JERMAKOVI SMRTI:

1) Jermakovo smrt je izzval oklep, ki mu ga je poslal Ivan Grozni. V napadu Tatarov je Jermak začel bežati in poskušal priplavati do čolnov svojih soborcev, vendar ga je težak oklep potegnil na dno.

2) Nekaj dni po bitki je tatarski ribič našel Jermakovo truplo v vodi. Sibirski Tatari so se zbrali, da bi videli telo okrutnega atamana. Prebodli so ga s kopji, kri pa je tekla iz njega, kakor da je še živ. Po tem naj bi ga presenečeni Tatari v znak spoštovanja pokopali po svečanem obredu.

RESNICA:

Okoliščine Jermakove smrti niso znane. Ne ve se niti, kje je njegov grob, niti to, ali je bil sploh pokopan.
Vojsko kana Kučuma je leta 1598 dokončno potolkel ruski vojskovodja Andrej Vojejkov. Padli so Kučumov brat, njegova sinova in vnuka, a Kučum je uspel pobegniti v stepo. Kraj in čas njegove smrti prav tako nista znana.

Preberite še:

Nekoč so ruski gusarji ropali prestolnico Švedske in Finske

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke