Državi sta začeli kot tesni zaveznici, končali pa hudi nasprotnici. Sovjetska zveza je igrala ključno vlogo pri ustanavljanju sodobnega Izraela leta 1948 in je bila ena prvih držav, ki ga je priznala in podpirala njegovo osamosvojitveno vojno 1947-1949.
A v političnem vrtincu Bližnjega vzhoda so se Sovjeti in Izraelci kmalu znašli na nasprotnih bregovih. V dolgem arabsko-izraelskem konfliktu je ZSSR podpirala arabske države, Izrael pa je dobil podporo pri ZDA.
Vse do konca leta 1991 je Sovjetska zveza gospodarsko podpirala arabske države in jim pošiljala svoje najnovejše orožje in na tisoče vojaških strokovnjakov. In čeprav ZSSR nikoli ni napovedala vojne Izraelu, so si vojaki obeh držav na bojišču stali nasproti več kot enkrat.
Med t. i. vojno izčrpavanja (1967-1970) so se egiptovske zračne sile izkazale za popolnoma nesposobne – pred izraelskimi napadi jim ni uspelo obraniti ključnih energetskih in industrijskih objektov. Sovjeti niso mogli kar mirno stati ob strani in gledati, kako Izrael sesuva njihove zaveznike, zato so obrambo egiptovskega zračnega prostora vzeli v svoje roke, a brez neposredne vključitve v vojno.
V Egipt so prispele sovjetske protizračne enote, oborožene s sistemi zemlja-zrak S-75 Dvina in piloti z lovci MiG-21. Pilote, ki so prispeli neuradno in tajno, so namestili v Kairu, Aleksandriji in Asuanu. Letala so doma razstavili na kose in jih skrivoma dostavili v Egipt s transportnimi letali An-12. Tam so jih ponovno sestavili in pobarvali v barve egiptovskega vojnega letalstva.
Sovjetsko osebje je pustilo svoje oznake doma in obleklo egiptovske uniforme. Preden so piloti odpotovali na Bližnji vzhod, jih je takratni obrambni minister Andrej Grečko opomnil: »Tovariši, ne pozabite – če vas sestrelijo na drugi strani Sueškega kanala, vas ne poznamo.«
Izraelska obveščevalna služba Mossad pa je takoj odkrila, da so v Egipt »prispeli Rusi«. Najprej so se sovjetski migi in izraelski fantomi in miragi izogibali neposrednim spopadom, ter samo opazovali drug drugega z razdalje, ko pa so Sovjeti napadli in poškodovali izraelsko jurišno letalo Skyhawk, je bilo »gentlemanske vojne« konec.
Izraelsko letalstvo je začelo operacijo Rimon 20, ki se je v povojno zgodovino sovjetskega letalstva zapisala kot eno najbolj črnih poglavij. Namen je bil prelisičiti Sovjete in jih zvabiti v past.
30. julija 1970 je 12 lovcev Mirage ob podpori 4 fantomov vdrlo globoko v egiptovski zračni prostor. Leteli so izredno nizko in čim bližje drug drugemu. Takšna taktika je omogočala, da so zakrili svoje pravo število, saj je sovražnik namesto več točk na radarju videl samo nekaj letal.
Sovjeti so v odgovor poslali 24 lovcev MiG-21, da prestrežejo izraelsko »izvidnico« (kakor so domnevali), namesto tega pa presenečeni naleteli na 16 sovražnih lovcev z najboljšimi piloti, kar jih je takrat premogel Izrael. Precej izkušenejši Izraelci so se približali svojemu plenu, napadli iz več različnih smeri in sestrelili štiri sovjetska letala brez lastnih izgub.
Incident je tako šokiral sovjetsko vodstvo, da je to takoj prekinilo letalske misije v regiji. Egipt, ki je ostal z nezaščitenim zračnim prostorom, ni imel druge izbire, kot da začne mirovna pogajanja.
Egipt ni bil edini sovjetski zaveznik, ki je klonil pred izraelskim letalstvom. Sovjetski »dežnik« je potrebovala tudi Sirija, še posebej v času spopadov med državljansko vojno v sosednjem Libanonu, kjer so trčili sirski in izraelski interesi.
Sovjetske protiletalske enote, maskirane v sirske barve, so leta 1982 med aktivno fazo bojev sestrelile štiri izraelska letala. Pravo spremembo pravil v tej igri pa je predstavljal najnovejši tajni protizračni sistem S-200 s posadkami, ki so v Sirijo prispele kot »turisti«.
Da bi pokrili zračni prostor na severu in jugu države, so sisteme S-200 namestili v Homsu, Al Dumajru in Damasku. Nov raketni sistem, ki je lahko pokrival območje v radiju 180 kilometrov, je povsem ustavil vse izraelske zračne napade blizu sirske meje.
Samo poveljnik sirskih zračnih sil in protiletalskih enot je imel pristojnost, da odredi izstrelitev raket iz S-200. Tak ukaz naj bi tudi prišel. Septembra 1983 je bilo sestreljeno izraelsko letalo E-2 Hawkeye za zgodnje opozarjanje. Ta letala, ki so jih zmeraj spremljali lovci, so služila kot leteči poveljniški centri, ki so označevali tarče za bombne napade. Sirski piloti jim niso mogli do živega, vsekakor pa to ni veljalo za sovjetske raketne sisteme. Izrael je sicer zanikal izgubo letala.
Sovjeti in Izraelci pa se niso spopadali samo na nebu. 20. julija 1982 je na cesti med Damaskom in Bejrutom za hrbtom sirskim kopenskim silam pristala enota izraelskih specialcev, ki so napadli štab sovjetskega vojaškega svetovalca Mihaila Nosejka, v katerem so bili stacionirani tako sovjetski kot sirski častniki in signalno osebje.
Tako so se bili ti prisiljeni spopasti z Izraelci in držali svoj položaj, vse dokler ni na pomoč prispela tankovska četa sirske vojske. V spopadu sta umrla dva sirska častnika in dva sovjetska narednika.
Preberite še:
Maščevanje Izraelu za 1967: Sovjetski protiletalski sistemi v vojni »sodnega dne«
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
