Kako je sovjetska Carska bomba pred 58 leti vznemirila svet

Bomba AN602, ki jo je več let razvijala skupina sovjetskih fizikov, je imela več nazivov: »Carska bomba«, »Kuzkina mati«, »Izdelek V« in »Ivan«.

Poleti 1961 so se napetosti med ZSSR in ZDA zaradi sovjetske gradnje zidu v Berlinu in ameriške intervencije na Kubi znova okrepile. To je sovjetske oblasti spodbudilo, da odobrijo nadaljnje testiranje jedrskega orožja.

Vest o tem se je hitro razširila po vsem svetu, čeprav Sovjeti svojih namer niso niti poskušali skrivati. Že v začetku septembra je New York Times objavil izjavo Hruščova: »Naj ti, ki sanjajo o novi agresiji, vedo, da imamo bombo z močjo 100 milijonov ton TNT-ja, da smo jo že izdelali in da moramo preizkusiti samo še njeno delovanje.«

Ko je nato prišlo do dejanskega preizkusa, je bila njena moč zmanjšana za kar 50 odstotkov, saj so strokovnjaki izračunali, da bi bile posledice detonacije 100-megatonske bombe katastrofalne, stopnja radioaktivnega sevanja pa prevelika.

Tako je na 22. kongresu Komunistične partije ZSSR Nikita Hruščov dejal: »Rekli smo, da imamo bombo z močjo 100 milijonov ton TNT-ja in to je res. A te bombe ne bomo preizkusili, saj lahko polomi tudi okna v naši hiši, tudi če eksplodira v najbolj odmaknjenem območju.«

Bomba, dolga osem metrov in široka dva metra, je bila prevelika za letalo Tu-95, zato so morali konstruktorji odstraniti del trupa bombnika in namestiti posebne nosilce. Tudi po tem posegu je polovica »Carske bombe« štrlela iz letala.

30. oktobra zjutraj sta iz zračne baze proti otočju Nova zemlja poletela dva bombnika Tu-95 v spremstvu »letečega laboratorija« Tu-16. Dve uri po vzletu je bila bomba odvržena s padalom nad jedrskim poligonom Suhoj Nos na višini okoli 10.000 metrov. Padalo je dovolj upočasnilo padec bombe, da se je bombnik lahko umaknil na dovolj varno razdaljo. Če bi bomba padala v prostem padu, bi bila verjetnost preživetja posadke v bombniku samo 1 %.

Območje eksplozije bombe na Novi zemlji

Wikipedia

Bomba se je sprožila, ko se je spustila na višino 4.000 metrov. Zaslepljujoči blisk je trajal okoli eno minuto. Steber jedrske gobe se je v 40 sekundah dvignil najprej na 30 km, nato pa na 67 km. Premer »klobuka« je znašal 20 kilometrov, seizmični udarni val pa je trikrat (!) obšel zemeljsko kroglo.

Kljub veliki oblačnosti je bilo svetlobni impulz moč videti preko 1.000 kilometrov od eksplozije. Na stotine kilometrov okoli poligona petdeset minut po eksploziji zaradi elektromagnetnega žarčenja ni bilo nobene radijske zveze, na severu Finske in Norveške so popokala okna na hišah.

Po končnih ocenah strokovnjakov je moč »Carske bombe« znašala okoli 58 megaton, kar je tri tisoč krat močneje od atomske bombe, ki so jo leta 1945 odvrgle ZDA na Hirošimo in Nagasaki.

Jedrska "goba" po eksploziji Carske bombe, posneta iz letala z razdalje 161 km. V trenutku fotografiranja se je goba dvigala 65 km v višino.

Wikipedia

Preizkus tako močnega orožja je šokiral voditelje in javnost v državah po vsem svetu. Tvorcem bombe in sovjetskemu vodstvu je bilo jasno, da takšne bombe ne bodo uporabili v vojaške namene. Preizkusili so jo samo z enim ciljem – da dosežejo jedrsko ravnovesje z ZDA.

Po dolgotrajnih pogajanjih avgusta 1963 v Moskvi so predstavniki ZDA, ZSSR in Združenega kraljestva podpisali Sporazum o prepovedi testiranja jedrskega orožja v vesolju, pod vodo in na površju Zemlje. Od tega trenutka naprej so Sovjeti izvajali samo podzemne jedrske poskuse.

Preberite še:

Zakaj je samo Rusija po razpadu Sovjetske zveze ohranila jedrsko orožje?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.