Čakanje v vrsti kot značilnost ruskega naroda

Vrsta za redke knjige v Moskvi

Vrsta za redke knjige v Moskvi

Boris Kavaškin/TASS
Sovjetski deficit je preteklost, a Rusi še naprej zagreto čakajo v večkilometrskih vrstah za razne stvari! Od kod ta »ljubezen« do stanja in čakanja?

Prevod starejšega prispevka (© Rossijskaja gazeta, vse pravice pridržane) z novimi fotografijami.

Ko je (prvotno) nastajal ta članek, je avtor ravno spremljal, kako so Moskovčani stali v večkilometrski koloni, da bi se poklonili relikvijam sv. Nikolaja Čudodelca v Katedrali Kristusa Odrešenika (maj 2017, op. ur.). To še zdaleč ni osamljen primer starodavne ruske strasti do čakanja v vrsti. Od kod se je vzela ta »ljubezen«?

Več kot 25.000 ljudi prišlo k moskovski Katedrali Kristusa Odrešenika, da bi počastili relikvije sv. Nikolaja Čudodelca, ki so jih pripeljali iz Barija; 21. 5. 2017.

Malo pred tem sem na spletu bral prispevek z naslovom »10 navad ruskih turistov, ki jezijo Evropejce«. Pod peto točko se omenja navada naših rojakov, da že ob prvem sončnem žarku takoj tečejo k bazenu ali na plažo in zasedejo ležalnike. Ko pridejo tja ostali gosti, so priča nenavadnemu prizoru – plaža je prazna, a so vsi ležalniki zasedeni z brisačo.

Evropejcem je to skrajno smešno in grdo, nam pa razumljivo. Čeprav se nekako zavedamo, da se to ne spodobi. Ampak Zahodnjakom nikakor ne moreš pojasniti, da pri nas takšne navade ne izvirajo iz prirojene grabežljivosti, ampak iz naučene navade iz lačnih sovjetskih let, ko smo želeli dobiti neko stvar. Američan ali Nemec je dobesedno prazne trgovske police videl samo v kakšnem apokaliptičnem filmu. Sovjetski državljani so to redno opažali velik del 70-letne zgodovine Sovjetske zveze.

Ljudje stojijo v vrsti za sladkor.

Danes je razširjeno mnenje, da je bilo popolno pomanjkanje rezultat planskega gospodarstva, po katerem je živela država. Ta ni imela posluha za dejanske potrebe in ni upoštevala dejstva, da se želje potrošnikov in povpraševanje nenehno spreminjajo. Čakalne vrste so postale sestaven, neodtujljiv del življenja. Na kakšno stvar se je čakalo pol leta, na neko drugo nekaj dni (uspeh ni bil zagotovljen). Zato so nastali sistemi, ko te je lahko v vrsti zamenjal sorodnik, da je čuval tvojo pozicijo. Stati je bilo treba v vseh vremenskih pogojih.

Ljudje so stali zaradi stvari, ki so jih potrebovali, in zaradi stvari, ki jih sploh niso. Ampak potrebovali so v bistvu vse, saj ni bilo ničesar. Nogavice, klobase, vžigalice, maslo, vodka, milo, oblačila, obutev, toaletni pripomočki, bela tehnika, zdravila, kontracepcija.

Prispel je alkohol.

Ljudje so stali v Moskvi in v regijah po vseh državi. V prestolnici so se šalili, da bi lahko v čakalnih kolonah zaokrožil geografijo vse Sovjetske zveze, ker so v Moskvo prihajali ljudje iz najrazličnejših koncev in krajev, da bi stali v vrsti. Lahko si celo najel posebej natreniranega človeka, ki je samo zate čakal v vrsti. Reklo se jim je »tramitadori« (iz španske besede za prosilca).

Vrste so se tako globoko prikradle v naše življenje, da so celo postale predmet avtorskega in folklornega ustvarjanja. O tem so pisali časopisi, govorili po televiziji, pronicljivo so to temo načenjali satiriki in humoristi. Seveda so prav domislice naroda podirale rekorde v iznajdljivosti. Posebej priljubljeni so bili vici in uganke (Kaj se bo zgodilo, če bo Bolgarija vstopila v Sovjetsko zvezo? Tudi paradižniki bodo postali deficitarno blago! - Kaj je največje darilo? Nogavice, zavite v toaletni papir.) Mislili smo, da take vrste vidimo zadnjič v življenju, ko se je na Puškinski ulici v Moskvi odprl prvi sovjetski McDonald's. A smo se motili.

Čakanje pred prvim McDonaldsom v ZSSR

Kaj so rekli, da pride ven nov iPhone? Navdušenci prenočijo pred vitrino trgovin, v nizkem štartu pred trenutkom, ko se bo začela prodaja. Kanye West je dal ven svojo linijo superg? V Moskvi so nastale take vrste, da bi jih lahko v celoti posneli samo z dronom. Ruski reper Timati je odprl svoj obrat z burgerji v prestolnici? Najde se tako veliko ljudi s črnimi rokavicami, ki bi radi sami probali burger, da se po Arbatu sploh ne da hoditi.

Čakanje na nov Yandexov prenosni zvočnik

Ljudje so še naprej pripravljeni trpeti raznorazne neprijetnosti, da bi dobili svoj majcen košček pogače. Ironija je v tem, da je ta košček prej lahko bil celo skromen košček kruha ali klobase, steklenica vode ali kavbojke, torej blago prve ali druge nujnosti. Zdaj je drugače – potrošniška kultura in mojstri marketinga so pripeljali ljudi tako daleč, da se skoraj stepejo za to, da bi prvi dobili neki predmet ali ga celo samo videli – najsi bo to telefon, umetniško delo ali verska relikvija. Mogoče pa je še vedno aktualna ideja, da bi v šolah učili čakanja v vrstah?

Vrsta za Leninov mavzolej - tu se Rusom v dolgi koloni pridruži tudi veliko tujcev

Priporočamo še: »Kdo je zadnji?« ali nakupovanje na sovjetski način

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke