Glede na trenutno stanje (november 2019) se odnosi med Moskvo in Washingtonom še naprej slabšajo – gre za žalosten trend, ki vztraja že celo zadnje desetletje. Vrstijo se vohunski škandali in medsebojna obtoževanja o vmešavanju v notranjo politiko drug drugega, medtem pa diplomacija deluje po načelu oko za oko. Tu je še prekinitev 30 let trajajočega sporazuma o jedrskem oboroževanju in še kaj bi se našlo.
V kontekstu izjave namestnika ruskega zunanjega ministra Sergeja Rjabikova, ki je poleti dejal, da so trenutni rusko-ameriški odnosi »celo slabši kot med hladno vojno,« se je težko osredotočiti na pozitivne momente. A ne pozabimo, da zgodovina bilateralnih odnosov med Rusijo in Ameriko še zdaleč ni tako temačna in pozna celo trenutke prijateljstva, medsebojne pomoči in sodelovanja.
Tukaj je seznam momentov, ko je Rusija (ali ZSSR) hote ali nehote pomagala ZDA.
Glede na to, da nekateri Američani v južnih zveznih državah občasno še zmeraj vihtijo bojne zastave Konfederacije, ne bodo vsi hvaležni za tole. Za tiste, ki pa verjamejo, da je bila Unija na pravi strani zgodovine – ni za kaj!
Bistvo tukaj je, da je Ruski imperij uradno po diplomatski poti podpiral vlado Abrahama Lincolna (edina evropska država poleg Rusije, ki je to storila, je bila Švica) leta 1862. »Rusija si predvsem želi, da se Ameriška unija ohrani kot nedeljiva država,« je zapisal takratni zunanji minister Aleksander Gorčakov v pismu sekretarju ameriške ambasade. Rusija je poslala tudi dve floti s po šestimi bojnimi ladjami, da patruljirata vode okoli New Yorka in San Francisca.
Rusija je pri tem imela seveda lastne ambicije. V šestdesetih letih 19. stoletja je v luči izbruha nove vojne na evropskih tleh želela vzpostaviti oporišča v Ameriki, da bi lahko napadala prekomorska francoska in britanska ozemlja. Ruske bojne ladje so (kot stranski produkt teh ambicij) pomagale Uniji bolje zaščititi njena mesta. Danes se ta zgodba bere kot nekakšna pravljica.
Dokument o nakupu Aljaske za 7.200.000 dolarjev
Getty ImagesAljaska je bila za Ameriko prava zlata jama, tako v prenesenem kot dobesednem smislu. Leta 1867 so jo ZDA kupile od Rusije za samo 7,2 milijona dolarjev, nakar so samo 20 let kasneje tam bile odkrite ogromne zaloge zlata. Zlata mrzlica v Klondikeu v poznem 19. stoletju in v začetku 20. stoletja je v ameriško gospodarstvo prinesla milijone dolarjev, medtem ko je Rusija lahko vse skupaj samo opazovala.
Zakaj smo prodali Aljasko Washingtonu? Na kratko – bilo je predrago in preveč zahtevno nadzorovati tako odročno ozemlje iz Moskve. V Rusiji je takrat tudi prevladovalo prepričanje, da to območje ni bogato z naravnimi viri, zato se je prodaja zdela kot dobra ideja … Tako je Amerika dobila svojo največjo in najhladnejšo zvezno državo (49. po vrsti), ki je bila hkrati pomembna iztočnica za dostop k Arktiki.
Iskreno rečeno – ZDA so lahko v tem pogledu hvaležne skoraj vsaki državi na svetu. Če smo še bolj iskreni, to hkrati ni bilo nekaj, na kar bi lahko bili v Rusiji posebej ponosni, a sinovi in hčere, ki jih je naša domovina izgubila v groznem kaosu in prelivanju krvi v zgodnjem 20. stoletju, so v veliki meri obogatili ameriško znanost in kulturo.
Najprej je državo zapustilo na tisoče ljudi med pogromi nad judi v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju. Naselili so se v ZDA, si tam ustvarili družine in imeli otroke. Tako je Amerika med drugim dobila Stevena Spielberga, Boba Dylana, Harrisona Forda, Davida Duchovnyja ali Gwyneth Paltrow … vsi ti so namreč potomci judovskih emigrantov iz Rusije.
Naslednji val priseljencev je v Ameriko odšel po revoluciji 1917 ob prevzemu oblasti boljševikov. Med njimi so bili pisatelj Vladimir Nabokov (Lolita), inženir Vladimir Zvorikin (eden od izumiteljev televizije), letalski inženir Igor Sikorski (ki je izdeloval najboljša letala in helikopterje svojega časa), skladatelj Sergej Rahmaninov in drugi.
Seveda so vsi ti izseljenci pogrešali domovino, a so tudi sprejeli ameriške vrednote in nove priložnosti. »Zemlja je trdna povsod. Priporočam ZDA,« je pisal Josif Brodski, še en slavni emigrant, svojemu rojaku Mihailu Barišnikovu. Ta se je očitno strinjal, saj se je tudi sam potegoval za ameriško državljanstvo.
Zavezniški konvoj ob prihodu v luko Murmansk (1941-1945)
Oleg Knoring/SputnikZavezniki v drugi svetovni vojni že pred njo niso bili v najboljših odnosih. Soočeni z absolutnim zlom, kakršna je bila nacistična Nemčija, pa so združili moči in se borili skupaj za prihodnost celotnega človeštva. A medtem ko je doprinos vsake države, ki se je zoperstavila nacistom ali militaristični Japonski nedvoumen, je Sovjetska zveza dala največjo žrtev (skoraj 26,6 milijona ljudi v primerjavi s 405.000 ameriškimi žrtvami).
Kaj bi se zgodilo, če se ZSSR ne bi borila proti Nemčiji? Tudi če bi Združeno kraljestvo, ZDA in njuni zavezniki nekako uspeli zmagati, je težko oceniti, kakšna bi bila cena te zmage. Zaradi tega se Rusi tudi zmeraj tako razburijo, ko slišijo, da nekdo podcenjuje sovjetski doprinos v vojni.
Šele v konfrontaciji s Sovjetsko zvezo, ki je trajala od štiridesetih do konca osemdesetih let 20. stoletja, so ZDA postale resnična velesila. In čeprav je oboroževalna jedrska tekma predstavljala tveganje za celotno človeštvo, so sovjetski uspehi na vojaškem, gospodarskem, kulturnem in znanstvenem področju predstavljali izzive, zaradi katerih so napredovale tudi ZDA. Na vprašanje »Zakaj je bila ustanovljena NASA?« ameriški astronavti odgovarjajo: »Zato, da bi premagali Ruse!« In imajo prav – vesoljska tekma je sprožila potrebo po raziskovanju vesolja.
Nevarnost z vzhoda je zahodne kapitalistične države (večinoma v Evropi) združila pod skupnim varnostnim ščitom in vlogo tega ščita je igral prav Washington s svojo ogromno vojsko in ustanovitvijo Nata. Ko je sovjetski blok razpadel, je NATO padel v eksistenčno krizo. Brez očitnih nasprotnikov je vse težje upravičevati obstoj vojaškega bloka, medtem ko se zavezniški voditelji prerekajo, kdo komu kaj dolguje. Morda pa je prikazovanje Rusije kot absolutnega zla na Zahodu danes posledica nostalgije po dobrih starih časih?
Preberite še:
Štirje glavni dosežki Gorbačova v mednarodni areni
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
